tole, kar si napisal, verjamem, da drži za velik del ljudi. In sicer za tisti del ljudi, ki nimajo pojma, kaj bi radi od življenja. Ko begajo sem in tja, poizkušajo to in ono, in se ne najdejo v nobenem načinu življenja...pač sledijo potem medijsko podprtim načinom življenja, ki obljublja večno srečo...ki je ni...Sem mislil na nateg, ki se nam dogaja ko norimo za vsem kar bi "morali" doseč v življenju in tega ponavadi nikdar ni konec...
Vmes se pa dogaja life in malenkosti ki jim ne dajemo pozornosti pa so v bistvu NAŠ life tukaj in zdaj.
Pričakujemo neko občutek trajne sreče, ki da bo nastopil ko bomo dosegli vse zastavljene cilje vmes pa cajt in lajf tečeta v pričakovanju "TISTEGA"
Sami sebe lahko nategujemo samo do nekega nivoja zavesti, nekje globje pa se zavedamo DA TO NI TO in da vsi dosežki ne bojo odtehtali globokega občutka praznine če bo naša sreča dosežene šele ko bomo dosegli, imeli....
Ja seveda je pa velik problem uživat v malih trenutkih če si lačen, brez strehe nad glavo, te zebe, so pričakovanja prevelika, v primeru psihičnih težav, ect ....
Lahko pa ti zastavljeni cilji in pot do njih marsikomu pomeni resnično srečo. Seveda, če se najde v tem, kar počne, ko ve, da je to njegova Pot v tem življenju. Potem ni s tem nič narobe, in verjamem, da uživa na potovanju na tej svoji Poti in v doseganju cilja. IN verjamem, da tudi tekom te poti uživa v vseh malih malenkosti, ki štejejo v življenju. Kdor pa ne najde svoje Poti, in bega skozi življenje, pa zaradi notranjega nemira ne more uživati tudi v teh malih stvareh.
Spet verjamem, da je potrebno imeti tisto "veliko stvar" lepo urejeno, jasno, in slediti svoji Poti, potem pa se da uživat tudi v malih stvareh
