to je to..in to je tema samospoznanja in to je smisel vsega našega bivanja...naj premaga dobro nad zlom
ta vikend sem obstala na istrskih brezpotjih, popoldne , nikjer nikogar, prazna guma, zatrokirana os....neznanec-na motorju pripelje nadomestno kolo, montiramo, se peljemo sto metrov, zatrokira in se odšraufa in pade stran pripelje še drugič montiramo, se vsede na moped se odpelje po traktor, pripelje traktor nazaj in na kompresor napumpa gumo v trenutku, pove za bližnjico, da s to prikolico ne "plajtramo " po ovinkih , da gremo bolj umirjeno in naravnost, ko ga vprašamo koliko smo mu dolžni, se nasmeji in reče nič....ves čas deloval mirno,dobrohotno, naklonjeno, meditativno, nbene dramatike, nobenega pametovanja....nič - pomagal sočloveku po vseh razpoložlivih i najboljših močeh....
sram me je bilo, ko sem pomislila, koliko imam predsodkov in kolikokrat sem jaz pomagala neznancu v stiski
ja, ljudje si med seboj pomagajo in to ne samo na luni
Umestno vprašanje je, kaj je z nami kot z ljudmi, da se nam to zdi nenavadno?