Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Dimenzija - čas


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
174 komentarjev na to temo

#26 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 410

Objavljeno: 22. januar 2003, 01:00

x:Dx x:Dx aakhut!



natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#27 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 22. januar 2003, 01:00

... Moram nujno napisat, preden (spet) pozabim... To sem razmisljala zdajle, ob zlaganju perila (opravek, ki ga imam zelo rada)...

Napisala sem, da cas dozivljam krozno... vendar se moram popravit... zdajle sem ugotovila, da pravzaprav ne poteka krozno, pac pa spiralno....

Nejasno pa se spominjam (ali pa gre za nekaksen deja vu), da smo nekoc o tocno tem ze govorili oz. prisli do podobnih zakljuckov, mislim, da je to bilo pri nas doma in da je bil v pogovor vkljucen Anil... nisem pa cisto gotova... A da ne bi zgolj sebi pripisovala tehle umotvorov - ceprav je res, da sem to prav danes -spet- postekala)...
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#28 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 22. januar 2003, 01:00

Zakaj hočemo, da se nas zanamci spominjajo? In to po možnosti - samo dobro?
Nečimrnost je ta.

Oj Nataly!
Tudi necimrnost. Ali pa s tem dobimo obcutek, da nismo zapravili svojega zivljenja kar tako, iz dneva v dan... , da takorekoc osmislimo svoje zivljenje – torej prihodnjim rodovom odkrivamo nas trenutni svet in jim ga pomagamo razumeti. Hecno je, da so vse »velike« osebnosti postale »velike« sele po svoji smrti... Tudi jaz sem se nekoc igral s to mislijo, ko sem imel prebliske... npr. sem napisal kasen esej na kasno temo, tko da sem se malo pilil v pisanju. Pa sem si rekel, da bom nekoc, vse karkoli sem kdaj napisal, zapekel na cede v txt formatu (kao, to bodo pa ze znali prebrati), ga neprodusno zaprl in odnesel na konec sveta, ter ga vrgel v prepad x;)x bom verjetno na to pozabil, ko bo prisel pravi cas. Je pa res, da nam je umetnost pisanja in govora dana, nas loci od drugih zivih bitij, in bi jo bilo nespametno ne izkoriscati.
Lep dan se naprej...



Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#29 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 22. januar 2003, 01:00

Ampak fino je o casu (in o podobnih temah, ki nimajo konca... ha! ali ima cas konec??) razmisljati, se pogovarjati... pa prebrati, kaj kdo misli...

Ojla Marsa x:)x
Ali ima cas konec? Zelo zanimivo vprasanje. Mislim, da je odgovor odvisen od razmerja materije in nematerije oz. crnih lukenj v vesolju. Vse skupaj se je zacelo s prapokom in od takrat naprej drvi vesolje v neskoncnost – torej funkciji casa in prostora narascata. Prav tako, kot narasca kolicina casa (od takrat) se siri tudi prostor (vesolje). Vendar pa zakon gravitacije se vedno drzi. Tako kot luno privlaci zemlja in ji ne dopusti, da bi pobegnila v neskoncnost, tudi celoten kozmos tezi k svojemu izhodiscu. In ker, je pri gravitaciji pomembna teza se znanstveniki sprasujejo, ali je vec materije (torej teze) ali nematerije (to so te crne luknje). Nekje v casopisu sem prebral, da so znanstveniki naracunali, da je dovolj materije potrebne za implozijo kozmosa. V tem primeru, bi se vesolje sirilo in sirilo, vendar z pojemajoco potenco in ko bi doseglo tocko preloma, bi se zacelo krciti. Prostor bi se spet ozil in postajal cedalje manjsi, do tistega majhnega atoma, ki je na zacetku povzrocil prapok. Kaj je bilo pa prej se pa tudi znanstvnikom ne sanja. Ce se bo to res zgodilo, se bo ustavil cas in sploh nasa »realna« casovna dimenzija (in ostale tri tudi). V drugem primeru, bi se kozmos siril v neskoncnost, pri cemer bi se hitrost sirjenja asimptoticno priblizevala nicli, a je ne bi nikoli dosegla. Tako bi bil cas, kot dimenzija obstoja spiralen, kar je pravzaprav znak za neskoncnost. Ampak tisti, kao prapok, je bil res hudi, kaj? :Oo:
P.S. danes se mi pa ful dolgo nalaga stran :xx!:



Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#30 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 22. januar 2003, 01:00

Hojla, Nimbus! x:)x
Ful zanimivo (in podobno kot jaz) razmisljas o tem. Seveda - crne luknje...
Moram nujno prebrati knjigo S. Hawkinga (ali je prav, ne vem)... o teh crnih luknjah.
Imela sem sposojeno eno (mislim, da tudi njegovo) knjigo o casu, pa sem jo morala prej vrnit, preden sem si jo uspela ogledat.. :|

Ja! :xx!: - ze nekaj casa (kaksen dan bolj in kaksen dan manj) so totalne frke, tudi jaz kolnem... a sva povsem nemocna, ocitno...

Malo pa se vseeno zanasam se na merkur x;)x, ki bo jutri navsezgodaj spremenil svoje gibanje in bo le-to torej spet direktno.
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#31 zirosi

zirosi
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 594

Objavljeno: 23. januar 2003, 01:00

Večnost je pač vedno le večno vračanje istega in čas je njena mera. (dejstvo številka 1. končnost energije (kot nas uči zakon o ohranitvi energije vsota niti ne narašča niti ne pada), če pa imamo končnost sile, potem imamo tudi končnost novitet - torej se brez konca in začetka ponavlja končno,pa čeprav zelo veliko število stvari; dejstvo številka 2. če večnost je, potem je do sedaj preteklo že neskončno časa in se je torej nekoč vse že moralo zgoditi)

Po drugi strani pa, če je čas funkcija prostora in je prostor funkcija mase, potem se pri neskončni gostoti in masi čas ustavi, (lahko bi se tudi reklo, da so prve tri minute našega ljubega kozmosa za akterje dogajanja trajale precej dlje, kot bi se zdelo nekemu zunanjemu opazovalcu).



Uživajte!
Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel.

#32 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 23. januar 2003, 01:00

quote:
Večnost je pač vedno le večno vračanje istega in čas je njena mera. (dejstvo številka 1. končnost energije (kot nas uči zakon o ohranitvi energije vsota niti ne narašča niti ne pada), če pa imamo končnost sile, potem imamo tudi končnost novitet - torej se brez konca in začetka ponavlja končno,pa čeprav zelo veliko število stvari; dejstvo številka 2. če večnost je, potem je do sedaj preteklo že neskončno časa in se je torej nekoč vse že moralo zgoditi)


Pozdravljen Zirosi...Objavljena slika
Super! Se strinjam. Ce ti dve dejstvi drzita. Najprej, kot si rekel, ce obstaja koncna velikost energije, se vse ponavlja. Ampak, ta teorija, da energijo ne mores narediti iz nic in jo v nic pretvoriti, saj spreminja samo obliko, je dokaj radikalna. Nekako si predstavljam da drzi na nasem planetu in v nasi atmosferi. Vendar, da bi pa drzala za ves kozmos, ki ga prakticno ne poznamo, je pa vprasanje. Sele tisti, ki bo pokazal iz kje je nastal praatom, bo s tem dokazal tudi omenjeni zakon. Po drugi strani pa energija pri »trosenju« spreminja obliko in se praviloma ne vraca v popolnoma isto stanje. Preden spustimo vozicek po klancu navzdol, ima le ta svojo energijo, ki je edinstvena. V njem je vsa energija nase izdelave (karikiram), ves trud, ko smo ga vlekli po klancu navzgor itd. vendar, ko ga spustimo, gre del energije v atmosfero (zaradi zracnega upora), del energije gre s trenjem v cesto (ce bi pogledali cesto pod mikroskopom bi videli majhne brazde) itd. Torej, da bi se pri koncnosti energije izmenjavala zacetek in konec po enakem sosledju, bi moral obstajati nek stroj, ki bi energijo pretvoril v prvotno stanje...nekaksen transformator. Z drugimi besedami je to perpetuum mobile, ki je resda velika uganka, ce kje obstaja. Do sedaj ga se nismo odkrili oz. izumili, vendar to pa se ne pomeni, da obstaja.
Lep dan zelim...Objavljena slika



Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#33 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 23. januar 2003, 01:00

Ful dobro0 sta tule razmisljala, oba...
Prav zelo zanimivo mi je bilo prebrati danes vajina posta. x^x
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#34 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 410

Objavljeno: 23. januar 2003, 01:00

Tudi meni! x:)x

natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#35 zirosi

zirosi
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 594

Objavljeno: 23. januar 2003, 01:00

"Super! Se strinjam. Ce ti dve dejstvi drzita. Najprej, kot si rekel, ce obstaja koncna velikost energije, se vse ponavlja. Ampak, ta teorija, da energijo ne mores narediti iz nic in jo v nic pretvoriti, saj spreminja samo obliko, je dokaj radikalna. Nekako si predstavljam da drzi na nasem planetu in v nasi atmosferi. "

Nimbus, zaenkrat je to edina taka teorija (razen če so v zadnjih parih letih odkrili kaj novega) in da velja za ves kozmos (kolikor ga poznamo). Tako je še vedno dejstvo, da je zbir vse te energije, tudi če lahko pride iz niča in se v nič na koncu spremeni, končen (tako, kot je končen tudi celoten kozmos in je končno tudi število vseh delcev). Torej, če je prej bil nič (ni bilo nič) in je potem nič; potem zares dobimo neko točko iz katere vse izvira in v katero se vse vrača - dobimo torej krožnost. Krožnost sama pa je osnovna predpostavka večnosti in če je kdaj kaj nastalo iz nič, potem se je tja vedno tudi vrnilo. Temu pa bi lahko rekli perpetuum mobile - večnost je perpetuum mobile (lahko tudi perpetuum imobile, Aristotel bi rekel negibni gibalec). Stroju, ki bi vso to, skozi zakon entropije razpršeno, energijo združil pa bi lahko rekli nič.






Uživajte!
Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel.

#36 Volk K.L.

Volk K.L.
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 848

Objavljeno: 25. januar 2003, 01:00

quote:

Tako sva midva s frendom na Soskem obmocju (OBA!) videla cloveka, sivega in oblecenega v sivo... nekaksnega vojaka....
Kasneje smo sele razmisljali o tem, da je tam umrlo toliko ljudi...
Pa ko sem se na istem obmocju izgubila in se znasla sama sredi gora (se pred tem, ko smo se vzpenjali oz. ko sem se, ker sem bila sama, ker sem neresno vzela pot in si zmisljevala, da bom znala sama, pa se potem izgubila, in ko bi morala priti do vodnjaka, ki je bil v bistvu tam, kjer bi moral biti, je tam bil izsusen nedelujoc vodnjak. ) - tam sem pred sabo zagledala v hipu parkrat taksne podobe... pa pomislila, kako bom sla zdaj mimo... in ko je izginil, sem se ozirala nazaj, ce je za mano...
Tisto je bilo kar grozno...
Ne vem pa, kako je bilo s tem.... ali je slo za nekaksno "zgosceno energetsko projekcijo", se pravi nekaksnega duha, ali je slo za "srecanje casov"...


Da o tem sem veliko bral in gledal na TV-ju. Predpostavlja se, da je to nekakšen filmski posnetek narave. Tako kot je kamera sposobna ujeti čas, s snemanjem, tako je narava sposobna ujeti nekakšen vzorec dogajanja, ki se na vsake toliko časa prikaže v obliki posnetka. To je strašno zanimiv pojav, rad bi ga doživel. Na žalost sem dozdaj videval samo NLP-je.
Ja sam ka mali pao s lipe

#37 pokowc

pokowc
  • Brez statusa
  • Št. objav: 5 844

Objavljeno: 25. januar 2003, 01:00

..ja in to srečanje časov je dejansko Dojemanje časa_
kr potegne te notr in si sploh začuden˝,presenečen kot,da si to že nekje vidu, čutu 1x mislim, če bi ob vsakem takem zaznavanju razmišljali potem lahko tut znorimo´; a zakaj, ker preprosto še ne mormo´ potovat v tele dimenzije˝.Samo v bistvu Sama Dimenz. sili ven. ja in ,ko sili ven se kaže v tem, da človek tole čut kot hitrost, prehitri dnevni tempo; pa zmanjkuje nam časa.



P°k0w<


#38 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 25. januar 2003, 01:00

Dimenzija/cas - tukaj/zdaj.

Potem pa - "zivi bili pa vidjeli"... ;)
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#39 luka-nova

luka-nova
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 4

Objavljeno: 25. januar 2003, 01:00

ziv!

mene pa cudi, da mislite, da je cas linearen. da tece enakomerno in v eno samo smer. meni se je zmeraj zdelo, da vse so-obstaja naenkrat, v tem trenutku hkrati in, ce se mi zahoce, tudi na istem mestu.

lahko pa tudi vse stoji in je brezcasno, in brezprostorno. ko se vse odpre in nic ni. ta praznina, ta vecnost.

vendar, ce ze moras videti cas kot vektor, mu vsaj daj kaksne otroke, pa pra-dede, pa klone in duplikate, da jih bo ena lepa mnozica puscic, pa nej gledajo naprej nazaj levo desno gor in dol, potem pa se iz treh dimenzij prostor raztegni na, hm, recimo 17. in zacnes lahko koncno uzivat v tem, cemur se baje rece zivljenje. :))

luv.
luk.

#40 aakhut

aakhut
  • Lunatik
  • Št. objav: 19 138

Objavljeno: 26. januar 2003, 01:00

:vragec:

luka-nova x:)x x^x

:vragec: ma vas rad

chasa ni...je samo prostor in situacija
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra

#41 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

Eno vprasanje:
Kaj se naredi s clovekom, ki s casovnim strojem odpotuje v preteklost in umori dedka svojega oceta? hmmm
Tko mal, za mozgancke kravzlat...
x;)x

Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#42 pokowc

pokowc
  • Brez statusa
  • Št. objav: 5 844

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

..jah tist ,ki to nardi ,se ne more vrnit, ker ga sploh potem ni v prihodnosti......ne more se rodit.......Objavljena slika

P°k0w<

#43 zirosi

zirosi
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 594

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

Eno vprasanje:
Kaj se naredi s clovekom, ki s casovnim strojem odpotuje v preteklost in umori dedka svojega oceta? hmmm
Tko mal, za mozgancke kravzlat...
x;)x

Vse kar je, bezi!


Če drži teorija možnih svetov, se samo preseli v tisti možni svet kjer je vse to mogoče in izvedljivo (živi naprej v tistem od možnih svetov, kjer se to zgodi).
Če obstaja časovna policija, ga je resnično naf...l.
Če pa obstaja samo ta svet, ki deluje po tej kavzalnosti zakonov, kot jo poznamo, se je pa zaf...l.
Lahko pa, da na koncu samo ostane brez celotnega sorodstva, tip postane resnična sirota (sicer je pa žlahta strgana plahta); vsekakor pa izgubi vse možnosti, da bi se še kdaj v prihodnosti lahko srečal s samim sabo.


Kaj pa se zgodi z njim, če gre v preteklost in ubije samega sebe?




Uživajte!
Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel.

#44 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 410

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

:vragec: hja ni ga. V nobenem primeru...

Razen, če je pradedek že oplodil kakšno žensko:)) Recimo.

Bolje bi se bilo vprašati...
Kaj vse bi lahko šlo narobe, če bi tip potoval nazaj v času? Kakšne napake bi se pojavile?
Kaj vse bi se spremenilo, če bi se spreminila vsaj ena stvar..pa ne tako drastična, kot je to, če gre in ubije dedka, ali pa celo samega sebe. Recimo, da po "pomoti" pusti kakšen predmet iz 21 stol. nekje v 19 stoletju...

natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#45 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

Kaj pa se zgodi z njim, če gre v preteklost in ubije samega sebe?

Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, umre?!?

Bolje bi se bilo vprašati...
Kaj vse bi lahko šlo narobe, če bi tip potoval nazaj v času? Kakšne napake bi se pojavile?
Kaj vse bi se spremenilo, če bi se spreminila vsaj ena stvar..pa ne tako drastična, kot je to, če gre in ubije dedka, ali pa celo samega sebe. Recimo, da po "pomoti" pusti kakšen predmet iz 21 stol. nekje v 19 stoletju...

Vprasanje je, kaj bi se zgodilo pri potovanju v preteklost, ce bi skusali spreminjati stvari. Ampak tista varianta iz filmov, ko ne smes nic spreminjati je malo za lase privlecena kajti... ko potujemo nazaj v casu, kaj jaz vem npr. 20 let se vrnemo v izhodisce v katerem smo bili pred 20-imi leti (mater sem jaz pameten). No, in od tam naprej so spet mozne vse variante prihodnosti, ki jih lahko oznacim s simbolom n. Verjetnost, da se nam ze znana prihodnost ponovi je ena proti nezmozno...skratka majhna. In ce tu mi spreminjamo stvari, jih pac spreminjamo, saj se itak prihodnost ne bo ponovila – bo drugacna. Kdo izbira prihodnost? x?x Pojma nimam! Sem pa ob opombi marse prebral knjigo hawkinga. Mislim tip je res frik x8Dx. Glede vseh eksperimentov in stafa, ki so jih do sedaj opravili lahko pridemo do zakljucka, da cas ima svoji skrajni vrednosti, torej zacetek in konec, vendar kaksna je njegova vrednost v limiti casa je neznano. Glede dimenzij pa v pise, da dejansko zivimo v okolju z devetimi dimenzijami, vendar je ostalih pet zako zaukrivljenih (t.j. splosna teorija relativnosti), da jih prakticno ne opazimo. Ker, ce ne bi bile zaukrivljene, bi se v vecdimenzionalnem prostoru (9D) gravitacija tako povecala, da bi se sami podrli vase – nekako kot crne luknje. Skratka spooky, ampak ce bi imel moznost ziveti tisoc let, bi bonus izkoristil za to, da bi izvedel kaj za hudica smo itd. Sem spet nalozil, jebiga... x:)x
Cao bao x;)x




Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#46 zirosi

zirosi
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 594

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, umre?!?

ni nujno



Uživajte!
Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel.

#47 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 28. januar 2003, 01:00

In zirosi, kaksna je oz. so druge moznosti x?x

Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#48 aakhut

aakhut
  • Lunatik
  • Št. objav: 19 138

Objavljeno: 29. januar 2003, 01:00

:vragec:

lubchki dragi...
ko bo chas postal dimenzija,
bo meu svojo izhodishchno
pa prihodishchno
tochko

do takrat pa sanjite

chimgloblje


:vragec: ma vas rad.....(ich)

chasa ni...je samo prostor in situacija
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra

#49 intruder

intruder
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 567

Objavljeno: 29. januar 2003, 01:00

Chasov je vech. Zen chas je dejanje za dejanjem pa ne tipa 2 popolden. Lahko diskreiramo chas in prostor:)

Za nas tedaj ne obstaja, za eventualnega opazovalca pa verjetno obstaja.

Abordjini imaoj 'dreamtime'. Zelo zanimiva tema.

Ga ni?;)


news://aurora.lightlink.com/alt.clearing.O5
http://puck.dhs.org/...es/SKOLA-SI.TXT
http://puck.dhs.org /slovenija

#50 Natasha

Natasha
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 045

Objavljeno: 3. februar 2005, 17:26

Čas je v resnici preteklost in prihodnost. Sedanjost ni del časa; sedanjost je del večnosti. Čas je to, kar je prešlo in to kar bo prišlo. Tole, kar je, ni čas, kajti nikoli ne mine, je vedno tu. Ta sedaj je večnost!
(Osho)

Če vam ne uspe prvič, vam gre v povprečju tako kot drugim.
M. H. Alderson




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0