In memoriam
#126
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:23
Slovo!
Živim,da ljubim,da omogočam bližnjim obstajati,zato je bila izguba človeka,ki mi je dal življenje zame zelo šokantna in tragična... Želim si,da bi rekel besedo,ki bi ga odvrnila od smrti,da bi storil nekaj,karkoli,da mi nebi bilo treba živeti brez njega...Vem,da bolečina ne bo nikoli zares nehala skeleti,upam,da mi bo čas poklonil le spomin na lepe dni in misel,DA JE SEDAJ KONČNO SREČEN,DA JE S SVOJO SMRTJO OŽIVEL...
Naj mi oprosti za vse napake in prosim boga,naj mu da večni mir...
Oče,rad te imam...
#127
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:25
#128
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:26
Maestro, to je pa lepo napisano.
#129
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:37
Oče,rad te imam...
Picasso
#130
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:40
#131
Objavljeno: 8. oktober 2004, 11:53
Maestro, sočustvujem. Bemu, lajf.......tako lep in hkrati tako zelo krut zna biti.
K. Čapek
#132
Objavljeno: 8. oktober 2004, 12:13
...dotaknili ste se moje duše...tudi s posti...hvala..
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#134
Objavljeno: 8. oktober 2004, 16:36
V slovesnih krojih, široko razproženih, zbrani
leto in dan nekaj mrmrajo velikani
o večnosti in minljivosti ali kaj,
in da življenje in smrt enak imata slaj.
(Oton Župančič)
Sredi svojih ljubljenih Julijcev je zaspal naš dragi
TINE MIHELIČ
planinski pisec in alpinist
Na zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 11. oktobra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Bohinjski Bistrici
Planinski prijatelji
#135
Objavljeno: 8. oktober 2004, 17:38
Naj mirno odide na oni svet
#136
Objavljeno: 8. oktober 2004, 18:12
Aakhut
Saj tale tema je namenjena tistim, ki so izgubili drage osebe, da si lahko olajšajo dušo A vseeno... veliko, preveč, je objav zadnje čase
#137
Objavljeno: 8. oktober 2004, 18:15
#139
Objavljeno: 8. oktober 2004, 19:12
#140
Objavljeno: 8. oktober 2004, 19:17
tudi Jaz se spomnim tega, pa vsi so za njego prosl in molil..itak,da čakajo sam na pravi trenutek; ženska še ni bila tak obsojena, neBritanskega zapornika, ki je bil včeraj na brutalen način ubit....vem, da je eden izmed mnogih, zdi se mi popoln nesmisel in propad človeške humanosti... še vedno vidim obraz njegove mame, ki prosi za sinovo življenje...revež...
#141
Objavljeno: 8. oktober 2004, 21:15
Hvala vam vsem,ki ste ob meni,pa ćeprav se tega ne zavedate,mi veliko pomenite...
V dobrem in slabem...
#142
Objavljeno: 8. oktober 2004, 21:20
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#143
Objavljeno: 9. oktober 2004, 15:18
Danes je mesec dni od kar si odšla. Rad bi ti povedal, da te imam rad, in da te neznasko pogrešam. Hvala ti za vso toplino, ki si mi jo dala, hvala ti, da si bila moja mati.
#144
Objavljeno: 10. oktober 2004, 07:51
#145
Objavljeno: 10. oktober 2004, 07:57
#146
Objavljeno: 10. oktober 2004, 07:58
TINE MIHELIČ
planinski pisec in alpinist
Na zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 11. oktobra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Bohinjski Bistrici
Planinski prijatelji
Aakhut
#147
Objavljeno: 10. oktober 2004, 08:57
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
#148
Objavljeno: 10. oktober 2004, 09:21
... Sredi svojih ljubljenih Julijcev je zaspal naš dragi
TINE MIHELIČ
planinski pisec in alpinist
Sozalje planinskim prijateljem...
Mipo -
... tale tema se me blazno dotakne... in sem zadnjic sla mamo klicat z zategnjenim glasom od zadrzevanih custev in vsega in sem rekla, da mi je zal, ker sem bila tolk grozna vcasih in da pomislim zdaj kdaj, uboga mama... pa pravi, kaj te je pa picilo?
preprosto potem enkrat odidejo, treba zdaj, dokler so se tu, bit kul, in jaz nisem vedno bila... zato pa sem vesela, da je mama se dozivela mene nekoliko bolj 'resno'.
Picasso
#149
Objavljeno: 10. oktober 2004, 09:46
#150
Objavljeno: 10. oktober 2004, 12:30
se mi zdi, da bi mi bilo najtežje za stvari, ki jih v življenju nisem naredila, pa sem si jih srčno želela. mislim, da nam je ob smrti ali ko umiramo, prav to najtežje. vse želje in hrepenenja naše duše, ki jih nismo uresničili, izživeli, izrazili ali poskusili....ker ni bilo mogoče ali preprosto, ker nas je bilo strah, ker nismo imeli poguma poskusiti...
že tako, kadar vsake toliko časa naredim kakšno bilanco preteklega stanja in dogodkov je tako...v bistvu mi ni žal za stvari, ki sem jih naredila....bile so take kakršne so bile...in niso mi vse v ponos. so pa kljub temu del mene in mojih izkušenj in si lahko odpustim tudi kakšno napako in spodrsljaj, predvsem zato, ker se je na koncu vedno pokazala tudi pozitivna plat česa, kar bi sama označila z - predznakom.
in najbrž je to razlog, da nas smrt vedno prizadene...pa naj bo lastna, naših bližnjih ali kogarkoli že...ker si nismo upali biti to kar smo, povedati, izraziti, izkusiti...
zato, za vse nas...tiste, ki so in tiste, ki jih ni več in tiste, ki še bodo...
but i dream things that never were; and i say WHY NOT?
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0