89 komentarjev na to temo

[daisy]

Veš kaj, zlomka... pol si pa sigurno že popoln, a ne?

Be happy...

[doorwoman.p]

popolna so lahko samo naša čustva.. če se jim predamo

[zerkalo]

Teh ljudi ni mogoče spraviti v noben kalup –

Razen tebi pa vidim, da je uspelo popolnost stlačiti v kalup. Bravo!
Popolno je vse, madona, od nje nas ločijo le naše predstave o njej. In če se jih ne zavemo,
se lahko z njimi igramo brez haska v neskončnost. ki pa je spet popolna, tako da......

[daisy]

Jaz nisem nič nikamor stlačila.

Lepo sem napisala, da kar se mene tiče je zame popolnost to, kar je opisal WanDyer v svoji knjigi (tega si nisem izmislila jaz).

In če natančno prebereš kar je napisano, je tak človek, ki je zame popoln v bistvu popolnoma nepoopoln, samo zna to sprejet in se ne sekira in uživa v življenju takem kot je.


Zato pa ni ukalupljen, ker ne jebe vsega sranja, ki mu ga butajo vsi v glavo in živi po svoje - svoboden. Tako kot sam hoče. To kar ti imenuješ ukalupljanje, je zame svoboda brez vseh notranjih in zunanjih ovir. Svoboda življenja. Takšega kot ga pač imaš ..Kaj češ boljšga ?

RES smo vsi popolni taki kot smo.... ampak gre za to, da se tega tud ZAVEDAMO, a ne?
Če ne je naša popolnost totalno brez veze. In tak človek se tega zaveda. That's the point!

[zerkalo]

tole postaja popolnoma nesmiselno...ja Daisy, ja...

[enapačtaka]

Nikoli nisem prebrala, te knjige (Življenje kot igra) se pa z vsemi citiranimi alinejami strinjam in tudi poskušam na ta način živeti.

Človek in vse živo in neživo, kar je, je popolno. Menim, da kdor zna živeti na tak način, kot je zgoraj opisano, v sozvočju s seboj in svojim okoljem ima tudi popolno življenje.

[daisy]

Zerkalo, sej res ni važno... vsak pač gura po svoje... prav pa itak nima nihče, ker tega "imeti prav" tko ni...ima svsak zase svoj prav... nekak tko...

Meni je nekaj dobro, pa napišem, povem.
In če komurkoli koristi, me veseli.
Če pa je brez veze, je pač brez veze...

Ja, Enapačtaka, tko nekak je blo mišljeno.
In bolj ko se skušam približati takemu življenju, lepše mi je in lažje živim.
Življenje res postaja kot igra...

[Ksenia]

[color=#0000FF]Zerkalo, sej res ni važno... vsak pač gura po svoje... prav pa itak nima nihče, ker tega "imeti prav" tko ni...ima svsak zase svoj prav... nekak tko...

Daisy, tule na forumu pač velja, da je njegova pot najboljša pot... marsikdo bi si lahko prebral tud knjigo Duhovni materializem...
vse dobro ti želim

[tantra]

Si berljiva.

LP

[daisy]

No, kdor misli, da je njegova pot najboljša, mora pač še kar malo naštudirat, da ne rečem začutit te reči.
Saj moramo še svojo pot nenehno spreminjat in prilagajat... če ne je itak brez veze..

Takle forum je koristen - ne da se kregamo kdo ima prav, ampak da vsak pove svoj pogled in gotovo se najde kdo, ki mu pride kaj od napisanega prav za svoje življenje.

[zerkalo]

Domišljati si, da je neka pot boljša ali pravilnejša od kakšne druge je prevzetnost na potenco.
Vsak ima svojo, le da za vse veljajo neke splošne zakonitosti. In trditi, da za nekatere poti te
zakonitosti ne veljajo je brez haska, da spet ne uporabim zgornjega izraza.....

[Boudika]

Človek in vse živo in neživo, kar je, je popolno. Menim, da kdor zna živeti na tak način, kot je zgoraj opisano, v sozvočju s seboj in svojim okoljem ima tudi popolno življenje.

Všeč mi je ta misel o sozvočju s seboj in svojim okoljem. Zame je to sinonim za srečo.

[tinka]

lustno tole.....bi bilo treba najprej definirat, kaj je za koga popolno.
potlej se vprasat, cesa si zelimo....
svoj popolni, popolnoma manjkajoci koscek ali popolno neznanko, ki zbuja vprasanja itd....

popolnost v tem zemeljskem idealisticnem nacinu je cisto dolgocasje.
popolnost v tem zemeljskem nacinu,ki prepozna dopolnjevanje/nadgradnjo drugacnosti zna biti
perfektno nepopolna in istocasno zelo izpopolnjajoca....

do tu je edino unis povedal, kar je najbolj res: popoln je edino krog.


da skrajsam: popolnost da ali ne...? vedno, prosim, boga in zivljenje: ne!

popolno je vse, kar pride, to kar rabim, ne to, kar si predstavljam in zelim.

amen in pax

[Rdeča Jagoda]

Meni se tut zdi, da je ni

[mayan]

Men je najbližje, ko mi ne gre, da se spomnim u roke vzet tako, da si rečem: sprejmi zdaj le ta kaos, kot recimo še višjo obliko reda. Takrat ko me notranje muči, da bi moralo biti tako in tako. Just let go. Vzdih in izdih... Vidim, da sem še vedno sem tu, vse imam kar potrebujem - skušam back to normal. Probam se zavedati, da sem si le jaz zamislila stvari takole ali prevzela od drugih zamisel oz. moralo. Seveda čustva ostanejo, ker pa tudi proti tem ne morem kaj dosti jih pač poskušam slišati in si jih priznati... Težek mi je tisti del, ko bi jih bilo potrebno ozavestiti, določiti, imenovati, da bi jih lahko sprostila... Ponavadi v okolju najdem sorodnost, da se vsaj zjočem lahko.

O popolnosti pa, če bi le znali videt, pa bi bil ta trenutek zmeraj najpopolnejši.


Sri Aurobindo pa je rekel:

»Bog mi je odprl oči, zakaj videl sem plemenitost nizkotnega, privlačnost ogabnega, dovršenost pohabljenega in lepoto ostudnega.«

»Bog ima pred seboj ves čas in ni treba, da bi se mu vselej mudilo. Gotov je svojega cilja in svojega uspeha ter se ne meni, tudi če stokrat razbije svoje delo, da bi ga bolj približal popolnosti.«

[mayan]

jaz sem popolna.

No, jaz si mislim, da če bi jaz bla popolna, potem več ne bi živela. Lahko pa da se ful motim. Saj iz tega kritika izhaja v bistvu..

[mayan]

Če pogledaš da je samokritika v bistvu kritika boga, drugih, življenja, pa to malo zelo spremeni stvari. Skratka nič dobrega si s tem ne naredimo, kot sem prevzetno mislila.. da bom najprej sebe zrihtala..

[mayita]

popolnost- ljubezen(sočutje),sedanjost( nič prihodnosti, nič preteklosti),obred (vsak trenutek) bog (ti).
vsak trenutek je popolen....
ojoj. ljudje zivljene je zelo zelo preprosto,ko si enkrat iskren do sebe.
samokritika-igra uma

[mici59]

samokritika je pogoj, da začnemo ljubiti same sebe...

če se imamao radi ,smo tudi samokritični

[Kabalist]

Popolnost? Z razumom je to nedosegljiva kvaliteta. težnja končnega in zmoitljivega razuma pčostati popoln se vedno sprevrže v zaporedje nesrečnih prigod.

[doorwoman.p]

Popolnost? Z razumom je to nedosegljiva kvaliteta. težnja končnega in zmoitljivega razuma pčostati popoln se vedno sprevrže v zaporedje nesrečnih prigod.

popolna so le naša čustva