Izsiljevanje
#26
Objavljeno: 3. september 2002, 01:00
Strinjam se s Tejo... pustiti pri miru... zato ker... se strinjam tudi z Natally, da tisti, ki grozi, da se bo ubil, se redko kdaj ubije... skoraj nikoli.
Strinjam se tudi z Simeonom, da je potrebno pomagati taksnim... ampak takrat ko sami pridejo po pomoc.. ker drugace je samo zapravljanje casa.. Saj ni nobene panike, ce kdo naredi samomor.. naj, ce tako hoce.. saj bo baje, takoj po tem delezen posebne pozornosti (strinjam se s Tejo, da iscejo samo pozornost)... in potem se enkrat..
Ce zeli narediti samomor, ker ga pusti partner.. je to bolestna navezanost na partnerja in tak odnos ni zdrav, nekako se mora koncati.. Ce nekdo ni sposoben koncati drugace, kot s samomorom, potem pac... samomor.. Zaradi njegove nesposobnosti nima pravice omejevat in navezovat in egoisticno lastninit drugega partnerja.. Se najboljsa resitev je samomor, ker s komer koli bi bil, bi povzrocal trplenje.
***** Ce bi resil spolnost, bi tudi hkrati to ****** )) Se opravicujem, ampak moral sem to dodati... CMOK
Tjazy
#27
Objavljeno: 3. september 2002, 01:00
Pa se morda pogled na izsiljevanje s samomorom, ali pa vzbujanje obcutkov krivde z drugega zornega kota. Namrec prav pred kratkim me je zapustil partner s katerim sva zivela skupaj vec kot deset let. Bil je moj prvi in edini fant. Pa ga glej ticka, nekega dne je lepo mirno izjavil, da me zapusca. Da potrebuje prostor zase. Ker sva vedno negovala odkritost in ker ga dobro poznam, sem vedela, da je tokrat v ozadju se nekaj drugega. Bolje receno, druga oseba. Priznal je. Potem pa se je meni utrgalo. Nisem vec razmisljala o tem, da morda res ni bilo vse v najlepsem redu, ali poskusala razumeti, premleti in pospraviti stvari na svoje mesto. Ne. Zacela sem razmisljati o tem, kako ga prizadeti. Kaj mu narediti, da ga bo bolelo. Tako kot boli (se vedno) mene. Razmisljala sem o krivici, smilila sem se sama sebi. Tako nekako: sama, brez kariere v sluzbi, brez pravih prijateljev (ker sva imela skupne, ki so se postavili na njegovo stran), in stara. Zacela sem groziti s samomorom. In v dolocenih trenutkih cisto resno razmisljala o tem. Poskusala sem mu vcepiti obcutek krivde, ker me zapusca zaradi mlajse, samozavestne deklice (priznam, jaz pa sem visela na njem nesamostojna nesamozavestna kot bergla) in zaradi tega nikoli ne bom imela otrok, saj me pri tridesetih res ne bo nihce povohal.
In kje sem sedaj? Groznje niso zalegle.
Poskusam se uciti iz izkusnje. Vcasih se mi zdi, da bo slo, vcasih zopet ne. Zrusil se mi je svet, in sedaj brskam po rusevinah, iscem uporabne kose in pocasi zidam temelje.
Zdaj vem, da groznje s samomorom ne pomagajo, le poglobijo razpoke in odvracajo. Niti si ne zelim, da bi se k meni vrnil iz golega usmiljenja ali pa zaradi obcutkov krivde. Ker bi bila nesrecna oba.
Pozdrav, Tadeja
#28
Objavljeno: 3. september 2002, 01:00
Nekdo je očitno naredil pri vaju korak, vsaj upal si je!
ne pokaži ,da si ti tista žrtev kletke´´, ampak pogumno naprej.
Tudi jaz sem meu osem let nekoga; pa sem se podal v Svet. ni mi žal, lahko bi to storil že prej .
sedaj živim. najdu sem se in se še iščem, da bom izpolnjen.
pokowc
#29
Objavljeno: 5. september 2002, 01:00
Sam samomor gotovo ni pozitivna stvar, pomeni kapitulacijo. Človek pa se nikoli ne bi smel predati, ampak se mora borit do konca.
Grožnje s samomorom in tudi (načrtovano)neuspeli samomori pa so v bistvu klic na pomoč. Velikokrat niti ni potrebno dosti, morda bo zadostovalo že to, da takemu kamdidatu za samomor pustimo, da nam pove, kaj ga teži. Nikakor pa se ne morem strinjati z mnenjem, da je treba samomorilcu kar pustiti, da si vzame življenje. To bi bila že kar neke vrste obsodba na smrt. Arabski pregovor pravi - preden nekoga obsodiš, obuj njegove copate. Vživi se v njegov položaj, saj je morda treba samo malo, pa se mu bo ponovno vrnila volja do življenja.
Grožnja s samomorom kot oblika izsiljevanja pa je seveda nekaj drugega. Tu sem pa odločno proti temu, da bi izsiljevalcu popustili. Zlasti še na čustvenem področju, saj čustev se ne da prisiliti. Vendar tudi v tem primeru ne bi izsiljevalca kar pustil, naj si vzame življenje. Če bi bil jaz objekt izsiljevanja, bi naprosil osebo, ki ji izsiljevalec zaupa, naj ga spravi k pameti, saj ima beseda nekoga drugega v takem primeru večjo težo. Šele po takem poskusu pomoči bi stvari prepustil, naj tečejo svojo pot.
Ta-deji pa čestitam, da je sprevidela svojo zmoto v izsiljevanju ljubezni. Je pa seveda v veliki zmoti, če res verjame, da je pri 30 letih prestara za novo ljubezen in za naraščaj. V zadnjem času je že kar pravilo, da se mladi odločajo za zakon in otroke šele pri tej starosti, da se lahko do 30 naužijejo svobode, pa tudi ženske, ki študirajo, si šele v tej starosti nekako ustvarijo službeno kariero. Ta-deja, kar z optimizmom glej na svojo nadaljnjo življenjsko pot. Nikakor pa ne poslušaj nasveta pokowca, da pojdi v svet. Pred samo seboj ne boš ubežala, pa če greš na konec sveta. Sama s seboj in s svojimi problemi boš morala razčistiti, kjer koli že boš. Najbolje kar tam, kjer si sedaj. V svet pa pojdi le v primeru, če te k temu ženejo kakšni drugi motivi, nikakor pa ne zaradi bega pred problemi, ki drugje ne bodo nič manjši kot so doma.
bigm
bigm
#30
Objavljeno: 5. september 2002, 01:00
pojdi ven, pojdi v svet, ker je tam nekaj kar je lahko tvojega_
pokowc
#31
Objavljeno: 6. september 2002, 01:00
Leo dan še naprej.
#32
Objavljeno: 6. september 2002, 01:00
quote:
Strinjam se s Tejo... pustiti pri miru... zato ker... se strinjam tudi z Natally, da tisti, ki grozi, da se bo ubil, se redko kdaj ubije... skoraj nikoli.
Strinjam se tudi z Simeonom, da je potrebno pomagati taksnim... ampak takrat ko sami pridejo po pomoc.. ker drugace je samo zapravljanje casa.. Saj ni nobene panike, ce kdo naredi samomor.. naj, ce tako hoce.. saj bo baje, takoj po tem delezen posebne pozornosti (strinjam se s Tejo, da iscejo samo pozornost)... in potem se enkrat..
Ce zeli narediti samomor, ker ga pusti partner.. je to bolestna navezanost na partnerja in tak odnos ni zdrav, nekako se mora koncati.. Ce nekdo ni sposoben koncati drugace, kot s samomorom, potem pac... samomor.. Zaradi njegove nesposobnosti nima pravice omejevat in navezovat in egoisticno lastninit drugega partnerja.. Se najbolpovzrocal trplenje.jsa resitev je samomor, ker s komer koli bi bil, bi
***** Ce bi resil spolnost, bi tudi hkrati to ****** )) Se opravicujem, ampak moral sem to dodati... CMOK
Tjazy
) NO TJAZY, RAZUMEM DA V BREZPOGOJNI LJUBEZNI LAHKO GLEDAŠ PARTNERJA KAKO SE LJUBI Z DRUGIM, NE RAZUMEM KAKO Z NEKOM SEKSAŠ K GA NE MOREŠ VIDET.) PA ŠE NEKI ME ZANIMA A NEGATIVNO STANJE NA BANČNEM RAČUNU TUD REŠIŠ S SEKSOM. POZDRAV
božo
#33
Objavljeno: 7. september 2002, 01:00
velik pa se da, po moje rešit z pogovori... sam, spet tvegaš... Ker, v bistvu, gre za razmišljanje o drugih mnenjih... ti "pravi pogovori" so tako težki: tvegaš, da se boš spremenil, da boš moral priznati zmoto, ali sprejeti mnejne druge osebe... Sam: vseen pomagajo...))
life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...
#34
Objavljeno: 7. september 2002, 01:00
Pa brez panike-večina ljudi,ki grozijo NIKOLI ne naredijo samomora!Le malo pozornosti rabijo in ne znajo drugače.
Ovijajmo jih z barvo ljubezni in molimo za njih, da bodo osvojili lastno vrednost!
vesni
#35
Objavljeno: 8. september 2002, 01:00
pokowc
#36
Objavljeno: 8. september 2002, 01:00
quote:
PA ŠE NEKI ME ZANIMA A NEGATIVNO STANJE NA BANČNEM RAČUNU TUD REŠIŠ S SEKSOM. POZDRAV
božo
))))))))))))))) Lahko! Postani dobra kurba....
Pokowc, v eni knjigi ( ne vem več kateri ) sem brala, da samomor ni rešitev, ker v naslednjem življenju nadaljuješ tam, kjer si v tem končal.... če ne rešiš problema zdaj, ga boš moral pa v naslednjem življenju ...... ne vem pa , koliko verjameš v reinkarnacijo.
#37
Objavljeno: 8. september 2002, 01:00
pusti kurbo, je le boj za preživetje, drugače pa se še vedno lahko kvalitetno izraža v partnerstvu.
Uprem se le tist pod Mus ˝˝
pokowc
#38
Objavljeno: 10. september 2002, 01:00
Pokowc: pusti kurbo, je le boj za preživetje, (js: hehehe, ampak se strinjam )
pokowc: zarad samomora pa to..., pol ti je odpuščeno, ker si priznal, ostala polovica pa, ker je bil mlaj...
life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...
#39
Objavljeno: 16. september 2002, 01:00
Nothing could be bring me closer.
Nothing could be bring me near.
Where is the road I follow?
believing, leave.
It's under, under, under my feet.
The scene spread out there before me.
Better I go where the land touches sea.
There is my trust in what I believe.
That's what keeps me,
That's what keeps me,
That's what keeps me down,
to leave it, believe it,
leave it all behind.
Shifting the dream
nothing could bring me further from my old friend time
shifting the dream
charging the scene
I know where I marked the signs
Suffer the dreams of a world gone mad
I like it like that and I know it
I know it well, ugly and sweet
A temperament man who said believe in his dream.
That's what keeps me
That's what keeps me
That's what keeps me down
I set it on there lightly
I sent it off in an airplane
that never left the ground.
That's what keeps me,
That's what keeps me,
That's what keeps me down,
To leave it, believe it.
leave it all behind.
Lift me, lift me,
I attain my dream.
I lost myself, I lost them.
heartache calling me.
I lost myself in sorrow
I lost myself in pain.
I lost myself in gravity,
Memory, leave, leave.
That's what keeps me,
That's what keeps me,
That's what keeps me down,
To leave it, believe it,
leave it all behind.
That's what keeps me,
That's what keeps me,
That's what keeps me down,
To leave it, believe it,
leave it all behind.
Midnight hands, my eyes are still
I walk into the scene
Shoot myself in a different place
Leavin'
Longed for this to take me,
Longed for my release
Waited for the coming
leavin', leave.
Leave, leave.
Leavin', leavin'
#40
Objavljeno: 3. oktober 2002, 01:00
Samomor pa lahko vidimo tudi kot zdravilo, marsikoga je že odrešil bolečin in kot pravi filozof: "Misel na samomor je pomagala preživeti že prenekatero težko noč" F.N.
N
#41
Objavljeno: 3. oktober 2002, 01:00
seveda sam se odločaš, ne glede na karmične´ usluge .
nevem, pač oceniš, da ti je dovolj, .. nisem niti pomislil še na to, vendar menim,da lahko je rečti;˝ne da se mi žvet,ker preveč razumem˝.
pokowc
#42
Objavljeno: 3. oktober 2002, 01:00
Ko bomo tako visoko, bos pac zakljucil s svojim poslom na zemlji in morda sel umret v mir in tisino kot sloni.
Ce pa si bos streljal v glavo, se davil, rezal, dusil, bruhal, slabo... je to samo-mor.
Kot pravi Zirosi - kdo ni ze kdaj se znasel v takih krizah...
Potem postekas, da vedno pride jutrisnji dan in potem se grebes za zivljenje, ce si si sam odrekal pravico in moznost zivljenja.
To so tezke teme in tu zelo tezko sodimo, kajti nikoli ne ves, kdaj se bos sam znasel v podobnem filmu in tudi, veliko nas pozna kaksnega takega, ki je svoje namere zal tudi uresnicil.
Picasso
#43
Objavljeno: 31. julij 2003, 13:34
V situaciji, ko nekdo npr. nekoga iz ljubosumja pretepa, sta 2 osebi, ki bi si lahko življenje izboljšali z delom na sebi. Oseba ki tepe je zagotovo negotova, dvomi vase,.... oseba, ki je pa pretepana, pa nima dovolj poguma in samospoštovanja, da bi se postavila zase. Oba človeka sta v stiski.
Samomor je podobna zadeva - oseba v stiski, ki si ne zmore pomagati,...
Jaz definitivno ne bi bila akterka v nobeni od situacij, vendar je zame prav vsak človek človek, vsak s svojo funkcijo in potjo na našem planetu. Izberemo si določene situacije in okoliščine za štart, potem pa nam višja sila postavlja preizkušnje, da bi nas pripeljala do našega cilja. Kaj koga spodbudi da začne drugače razmišljati, drugače gledati na svet je zelo različno, mislim, da je razlogov toliko, kolikor je nas. Tudi jaz sem enkrat razmišljala čisto drugače, bila sem žalostna, nesrečna, hlepela po ljubezni (kogarkoli), pa sem bila še vseeno človek. Tako sem živela 28 let, dokler se v meni ni nekaj zganilo, dokler nisem dobila tiste doze zadev, ki sem jih potrebovala jaz, da sem se začela učiti razmišljati drzgače. Gre za cel mozaik situacij, ljudi, misli in čustev. Vsak je doprinesel svoje, da sem se zganila naprej. Dokler pa meni sami ni poklikalo, mi niti najbolj ljubeče bitje ne bi moglo narediti nič, da bi prišla tja.
Ker sem tudi jaz nekoč bila bolj na tleh, za ljubezen in prijazne besede sem bila pripravljena narediti karkoli (se razdajati, prositi, če ni šlo drugače pa tudi izsiljevati), razumem ljudi, ki se obnašajo na ta način, da enostavno še niso na točki T - od tam gre potem samo navzgor. To še ne pomeni, da so slabi, pomeni verjetno, da v sebi nosijo globoke rane, ki si jih ne znajo zaceliti in zato trpijo sami in povzročajo trpljenje osebam, ki tudi še niso čisto na konju (ker padejo pod take vplive). Če imam možnost prispevam svoj kamenček v njihove mozaike in upam, da se bodo kmalu pomaknili naprej.
#44
Objavljeno: 31. julij 2003, 14:08
Me pa muči nekaj drugega.
Ker vedno znova naletim na zelo podobne ljudi, se mi zdi, da se od vseh prejšnjih nisem ničesar naučila. Samo umaknila sem se, nič pa se naučila. Mogoče bi se morala spustiti v kak proces, namesto da se umaknem. Vendar tukaj pa se mi začne pojavljati vprašanje, ki je omenjeno v temi "Vsi drugačni - vsi enakopravni": od kod ljudem pravica, da...
Zirosi je tam napisal: "Vsak ima pravico, da je tak kot je, dokler njegova takost ne posega v drugačnost drugega. Pravice pa itak ni (če pa sločajno je, je tudi slepa in gluha - pač se odziva samo na moč in je imaš toliko, kolikor si je lahko vzameš). Uživajte!"
OK, prilagajanje! Ampak do kakšne mere? In kdo komu?
N.pr. če mož tepe ženo, normalno da se mora mož "prilagoditi" (se duševno pozdraviti) in nehati tepsti ženo (banalen primer).
Kaj pa, ko gre za kake predsodke? N.pr. mož je biseksualen in želi grupni seks z ženo in še enim moškim ali žensko, žena pa ne, ker ima recimo predsodke... Kdo se mora tu zdaj kaj naučiti: žena porušiti predsodke ali mož "ozdraviti" oz. se znebiti takih seksualnih fantazij?
Saj ne vem, če tole spada v to temo... Mogoče je najbolje, da odprem novo temo o prilagajanju.
#45
Objavljeno: 31. julij 2003, 15:00
#46
Objavljeno: 4. marec 2010, 11:11
Ali menite, da je tudi tole:
- egoistična si, misliš samo nase, kaj pa jaz, si pomislila kdaj name, na moja čustva, občutke ob tem
- nikoli ne bom mogel naprej
- ne morem ostati tu, ker me vse spominja nate
- smsi, rože, klici
#47
Objavljeno: 4. marec 2010, 11:37
Seveda, vse to so majhna izsiljevanja.
Picasso
#48
Objavljeno: 4. marec 2010, 12:00
občutka krivde". ...
V kolker je model totalno u qurcu, bo "odradio samog sebe".
S tem pa ti nimaš nič. Bistveno je, da ne "oddela" tebe.
... Lahko si dobi drugo. V kolker nimaš namena bit z njim.
! In nadaljuje "stare igre/ scene" z novo modelarko. ...
V kolker se dozdaj ni nič nauču/ ozavestil. ...
Poišče strokovno pomoč. Začne športat, karkoli, da mu grejo
"destruktivnosti" iz glave. S tem, ko sprejemaš klice, SMSe, ...
se njegova agonija samo podaljšuje. Moj zorni kot,
glej skozi svojega, skozi svoje okoliščine. ...
V kolker ti pa "sado & mazo" scene odgovarjajo,
si jih pa privošči. Pa pazi nase, da se ti v trenutku nerazsodnosti koga,
kaj neugodnega ne zgodi. ...
! Drugač pa "biti egoist", da se ohrani lastna integriteta, ... je samo ok.
V kolker se nekdo odloči, da ima dovolj. In da je čas za odhod iz "patologije"
nekega odnosa. Ki ga ne želi več "vzdrževat". ...
Model bo rabil nekaj let,
v kolker "preživi". Se ne prepusti destruktivnosti v sebi. ...
"Socialna ljubezen/ navezanost" je "jeba", večina partnerstev funkcionira na tej ravni. ...
Zvez "Srce k Srcu" je manj. ... Čistih "Fuck Buddy" pa tudi. Vsak pa sam odloča,
kako bo funkcioniral, se "navezoval" & "nenavezoval", ... Vsakomur svoje v skladu z
njegovimi pogledi, izkušnjami, hotenji, ...
V kolker je pa še kaj Ljubezni iz tvoje strani pa postavi "pravila igre",
da ohraniš lastno integriteto. ... Predvsem pa poskrbi za lastno varnost.
Ljudje smo lahko nepredvidljivi, ko zgubljamo tisto, na kar
smo čustveno navezani. Zavisi od človeka do človeka, njegovih
izkušenj, zornega kota/ pogledov, čustvene inteligence/ zrelosti &
nezrelosti. ...
Prebiram tole temo in me zanima - kje se za vas začne čustveno izsiljevanje ... tule je bilo samo pisanje o grožnjah s samomorom.
Ali menite, da je tudi tole:
- egoistična si, misliš samo nase, kaj pa jaz, si pomislila kdaj name, na moja čustva, občutke ob tem
- nikoli ne bom mogel naprej
- ne morem ostati tu, ker me vse spominja nate
- smsi, rože, klici
Sicer pa pravjo: "Stara Ljubezen Ne zarjavi." ... -)
#49
Objavljeno: 4. marec 2010, 12:53
Že res, samo potem pa se naslika v službi. Sej ne vem, kaj je hujše
In jebeno delo mi ne dopušča, da bi vzela zda tri tedne dopusta in spizdila nekam. ker smo vezani na jemanje dopusta med počitnicami.
Ja, to je čustveno izsiljevanje; nabijanje občutka krivde in odgovornosti teb in igranje žrtve.
#50
Objavljeno: 4. marec 2010, 12:59
Prijava nadlegovanja? Sodna prepoved približevanja?
V kolker Ti je to motnja. Oz. se čutiš ogroženo. ...
Že res, samo potem pa se naslika v službi. Sej ne vem, kaj je hujše
In jebeno delo mi ne dopušča, da bi vzela zda tri tedne dopusta in spizdila nekam. ker smo vezani na jemanje dopusta med počitnicami.
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0