Navezanost
#276
Objavljeno: 13. junij 2005, 13:40
Mene osebno kadilci ne motijo, dokler se ne naveličam pihanja dima v obraz. Tudi strpnosti je včasih konec, a ko jo je konec, je treba pri oznanitvi tega biti strpen (paradoks ). V službi imamo dva prostora. V enem se kadi, v drugem se naj ne bi kadilo. Pravim "naj ne bi", ker nekateri kadilci pač nimajo obzirnosti do nekadilcev. Kdo je sedaj nestrpen? Tsti, ki kadi tam, kjer se po dogovoru naj ne bi, ali tisti, ki ga opomne?
#277
Objavljeno: 13. junij 2005, 14:08
ce gremo slucajno ven jest, pa ni placa v kadilcih, reecem ok se boljs, ker prec po jedi itak ne kadim, rped mi pa tud ni sile.
sam da bi bila pa v kakem disku pa da ne bi smela kadit, je pa shtala.
jaz bi to tko resila - jaz sem lastnik in jaz kadim. ok, ce ti pase, si lohk tu.
On ki je lastnik nekadilc, pa naj ma tko.
Posteno.
Imam frende, ki se pri njih ne sme kadit, pac pa zmrzujem sred zime v copatih na terasi vlazni, pri meni, ki se pa 'kadi', pa veselo puhajo.
sem nekoc okno odprla, mi rece frend, joj ledvicka al nekaj tacga, mu piha kao. halo!
Picasso
#278
Objavljeno: 13. junij 2005, 14:12
#279
Objavljeno: 13. junij 2005, 14:15
Tako je tudi s tem... ko odvrzemo vsa pricakovanja drugih, svoja do njih, vzorce, brezvezne navade - smo mi sami. resnicni.
Picasso
#280
Objavljeno: 13. junij 2005, 14:16
A si ze dosegel razsvetljenje??
Frank Zappa
#281
Objavljeno: 13. junij 2005, 15:02
#282
Objavljeno: 14. junij 2005, 07:16
A te že skrbi za to, pa šele prišel so gor, hehe?<{POST_SNAPBACK}>A je tle kdo ki ni navezan na Lunin forum ?
Naj pomislim, kdo na tem LNF je najbolj navezan nanj. Aha.
#283
Objavljeno: 14. junij 2005, 08:10
<{POST_SNAPBACK}>@astroMATRIX-a si ti ze TI?
A si ze dosegel razsvetljenje??
bom js preveru...js sm že namreč
#284
Objavljeno: 14. junij 2005, 08:19
seveda, ziher jih je ful, ki niso. Saj sam ce se nekje pojavljas, se ne pomeni da si navezan na tisti plejs.<{POST_SNAPBACK}>A je tle kdo ki ni navezan na Lunin forum ?
Pac, ti je vsec in prides.
te nekaj zanima in prides.
Sicer pa bi sel kam drugam in tud frende bi nasel (in somisljenike) drugje.
Picasso
#285
Objavljeno: 14. junij 2005, 08:31
#286
Objavljeno: 14. junij 2005, 09:41
#287
Objavljeno: 21. september 2005, 14:08
Se mi zdi eden večjih dosežkov, če se lotim npr. odnosov, če si se sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan. Npr. če pogledam prijateljstva, da ko preživljaš skupne trenutke, uživaš, se razdajaš pogovarjaš, sprejemaš, po drugi strani pa ne daviš kar naprej s seboj prijatelja . Živiš in pustiš živeti, ko se pa poti srečajo, pa polno uživaš tisti skupni košček.
Se učim, za eno -3 po mojem je že
#288
Objavljeno: 21. september 2005, 14:32
#289
Objavljeno: 22. september 2005, 10:01
Ja, se strinjam. Praksa na tem področju je huda reč. Izhajam iz stališča, da je navezanost posledica strahu pred izgubo. Ljubosumje in podobno korenini v strahu. Navezanost na stvari je precej lahko (relativno) očistiti, a drugo je z ljudmi. Tam se začne, kjer muh ni domase sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan.
#290
Objavljeno: 22. september 2005, 11:04
#291
Objavljeno: 22. september 2005, 13:59
<{POST_SNAPBACK}>meni se dogaja,da se mi vedno, ko se na koga ali kaj prevec navezem, zgodi nekaj kar me "rukne" ven iz tega...praviloma me vedno boli...in nekako sem prisla do ugotovitve, da je ego tisti, ki se hoce navezat in met fajn,dusa pa tezi k razvoju in te zbudi, ko bi drugace zaspal... no, recimo-navezem se na dom in ga izgubim...na druzino...in jo izgubim...hja,nekaj casa se mi zdi, da ne bom prezivela, potem pa ugotovim, da mi je sprememba prinesla kaj dobrega..in Gremo naprej!!!!!! ja, sem mnenja, da navezanost omejuje.
Oboje je navezanost. Če se presežeš stanje navezanosti ti je vseeno ali si v odnosu ali pa ne, doma ali pa ne...
Toliko o teoriji. Praksa pa...hm, khm,...khm... še mal pa bo.
Vendar brez panike, zato smo pa med drugim tudi tukaj na zemlji, da pogruntamo kako do takega stanja zavesti
#292
Objavljeno: 22. september 2005, 16:06
ja midve tole prav lepo v praksi izvajava ;)anje<{POST_SNAPBACK}>Se mi zdi eden večjih dosežkov, če se lotim npr. odnosov, če si se sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan. Npr. če pogledam prijateljstva, da ko preživljaš skupne trenutke, uživaš, se razdajaš pogovarjaš, sprejemaš, po drugi strani pa ne daviš kar naprej s seboj prijatelja . Živiš in pustiš živeti, ko se pa poti srečajo, pa polno uživaš tisti skupni košček.
#293
Objavljeno: 22. september 2005, 19:45
#294
Objavljeno: 23. september 2005, 09:44
Ego je orodje. Kakor hitro boš to izkustveno spoznala, boš imela bistveno manj težav. Duša je tako izmuzljiv pojem. A tako ego, kot duša sta del celote in ko ustvariš notranje ravnotežje, vsak del zavesti počne to, kar mu je namenjeno.in nekako sem prisla do ugotovitve, da je ego tisti, ki se hoce navezat in met fajn,dusa pa tezi k razvoju in te zbudi, ko bi drugace zaspal...
Naj se ustavim pri egu. Posebno za vzhodne metode je ego nekaj napačnega, zlobnega, materialnega. A je to daleč od resnice. Ego je orodje, ki omogoča telesno preživetje. Kaj ti bo duše, če ti truplo crkne? Ego je zato nujno bipolaren. Ima svoje instrumente in svoje povezave z ostalimi deli zavesti. Prva faza osebnostnega razvoja (vsaj za Kabalo to velja) omogči zavesten nadzor nad povezavami med egom in ostankom zavesti. S ztem zavest pridobi nadzor nad egom, ki navideznega gospodarja postane orodje. Ego namreč upravlja z našimi čutili, čuti, refleksivnim razumom in zavestnim spominom. Ta sistem ima lastnost, da vzpostavi navezanost na stvari okoli nas. Z osebnostnim razvojem se očistiš te naveze. Temelj tega razvoja je razvijanje pozornosti. A sama pozornost je nepomembna, če ni izza nje še ustreznih znanj, da lahko ločiš zrno od plevela. Ravno zato pravim: "Bodi pozoren in prepoznaj!"
Sem zakompliciral? Najbrž, a praksa je silno enostavna in učinkovita (pa še cekina za delavnice ni treba odšteti, ker je free for all)
#295
Objavljeno: 23. september 2005, 10:46
<{POST_SNAPBACK}>na živce mi gre, ko se v zvezi tako prekleto navežem na fanta...saj vem, da je to samo znak negotovosti, ampak ta moja lastnost mi gre na živce...včasih imam kar občutek, da moram izvedeti o njemu čisto vse. . sita sem že analiziranja same sebe, ker točno vem, v čem je moj problem, samo si ne znam pomagati.
Situala prvo kot prvo ne bit tok jezna nase. Vsi se bojujemo s takimi in drugačnimi lastnostimi, ki nam niso všeč.
Če pa točno veš kje tiči tvoj problemček potem se ga pa kr loti in delaj na tem, da to spremeniš. Zavedaj se svojih misli, poglej v sebe in iz kje izhaja ta tvoj strah. Strahovi so samo iluzije, ki si jih ustvarimo sami. Sami določimo sliko o sebi. Pa kaj potem, če nam kdo reče, da smo taki in taki, to je njegov problem, naj se on ubada s tem. Te stvari so tako ali tako minljive. Problem je le v naših glavah.
Upam, da sem ti lahko vsaj malo svetovala.
Lp
#296
Objavljeno: 23. september 2005, 11:50
Toliko o teoriji. Praksa pa...hm, khm,...khm... še mal pa bo.
Vendar brez panike, zato smo pa med drugim tudi tukaj na zemlji, da pogruntamo kako do takega stanja zavesti
Full luštno in pošteno, ja življenje je res krasno, samo ga moramo znati živeti. Fascinira me vedno znova, kako je življenje lepo, ko ga sestavljaš, po koščkih, kot puzzle, vedno bolj je tako kot mora biti.
#297
Objavljeno: 6. oktober 2005, 18:52
<{POST_SNAPBACK}>Full luštno in pošteno, ja življenje je res krasno, samo ga moramo znati živeti. Fascinira me vedno znova, kako je življenje lepo, ko ga sestavljaš, po koščkih, kot puzzle, vedno bolj je tako kot mora biti.
To je pa takrat ko si na pravi poti do uresničitve samega sebe oziroma kaj ti je dano.
#298
Objavljeno: 7. oktober 2005, 00:13
Natanko tako, vendar je zdravo vzeti to menje na znanje. Mogoče je v njegovih / njenih besedah kaj resnice. ne moreš biti vedno zaverovan v sebe in trdnjavo svojega prav. To je prvi korak v napuh. Za napuh pa vemo, kam pripelje.Pa kaj potem, če nam kdo reče, da smo taki in taki, to je njegov problem, naj se on ubada s tem.
Čista resnica. Najtežja puzla je razbitje idealizirane podobe o samem sebi. najbolje je to opraviti na začetku poti, kajti dlje, kot traja, bolj boli.Problem je le v naših glavah.
#299
Objavljeno: 7. oktober 2005, 00:18
<{POST_SNAPBACK}>Natanko tako, vendar je zdravo vzeti to menje na znanje. Mogoče je v njegovih / njenih besedah kaj resnice. ne moreš biti vedno zaverovan v sebe in trdnjavo svojega prav. To je prvi korak v napuh. Za napuh pa vemo, kam pripelje.
Čista resnica. Najtežja puzla je razbitje idealizirane podobe o samem sebi. najbolje je to opraviti na začetku poti, kajti dlje, kot traja, bolj boli.
#300
Objavljeno: 7. oktober 2005, 09:22
Ne pričakuj od nikogar nič(tudi ko imaš rojstni dan) ker dobro veš da lahko do vsega na svetu prideš sam brez drugih in ljubi druge/vse.
Ko nam ljubljena oseba/žival umre ga ni čez spomin nanj ko je bil še živ-to pogreje srček in ne to da ob izgubi pademo v depresije in ga pogrešamo še 100 let-ta oseba tega nikoli ne bi hotla
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0