Pogovori z...bogom
#251
Objavljeno: 2. september 2005, 11:06
#252
Objavljeno: 2. september 2005, 11:14
zaupanje je... nekako bolj osebno...
kot da bi v tem primeru vera bila bolj stvar upanja, zaupanje pa bolj vedenja notranjega.
Picasso
#253
Objavljeno: 3. september 2005, 23:54
<{POST_SNAPBACK}>
zaupanje je... nekako bolj osebno...
kot da bi v tem primeru vera bila bolj stvar upanja, zaupanje pa bolj vedenja notranjega.
Ampak, resnična vera vsebuje sevede tud zaupanje. In je osebna, saj drugačna ne more bit. Vera brez zaupanja sploh pa ni vera.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#254
Objavljeno: 4. september 2005, 00:00
Picasso
#255
Objavljeno: 4. september 2005, 00:01
<{POST_SNAPBACK}>ne, ni nujno... lohk je sam 'kolektivna'... brez osebnega doprinosa... (razen napiflanega, ovce stil, sledenje, ki je pa slepo, in s pravo vero nima dost skupnega)...
Zato sem napisu "resnična vera". Vidš.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#256
Objavljeno: 4. september 2005, 00:05
da vero, kot jo JAZ pojmujem. torej RESNICNO, jasno.
ki ni sam iz srca (se manj iz glave), ker je vseprezhemajocha.
Picasso
#257
Objavljeno: 6. september 2005, 11:34
1. Pravilno delovanje
2. Pravilno zaupanje
3. Pravilno razmišljanje
Resnična vera je v tem kontekstu aktivni indivdualni odnos do božanske entitete. A ker gre za odnos neskončno majhnega do neskončno velikega sta potrebna še delovanje in razmišljanje. Sama vera je brez pomena, ker postane sama sebi namen. Pogovor z Bogom ni branje, temveč lastno delo. Bogu je itak popolnoma vseeno za drobcene utrinke, imenovane ljudje. Mojzes, Jezus, Mohamed in drugi so bili samo duhovno razvitejši od ostalih, niso pa po rojstvu nič več. Jezus je vedno zase trdil, da je Sin človekov (ben ha'adam). Nikoli ni drznil omeniti besed, kot so ben elohim, ben adonai ali celo, bog ne daj ben jehova. Ob omembi teh besed bi ga kamenjali, še preden bi prestopil Jordan. A ker je človekov ego tako samovšečen, si je izmislil razna veličastja in eno med njimi je pogovor z Bogom.
Svoj odnos z Bogom gradimo na temeljih odnosa do sveta okoli nas in svoje pozornosti na esenco bivanja.
#258
Objavljeno: 9. september 2005, 22:31
<{POST_SNAPBACK}>1. Pravilno delovanje
2. Pravilno zaupanje
3. Pravilno razmišljanje
.
A si to iz budizma pobral? Sem enkrat bral eno knjigo (pravzaprav dve v eni)
"Štiri plemenite resnice - Pozornost, pot v nesmrtnost". Je blo not podobn opisan, sam še bol na širok, še bol natanč razdelan.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#259
Objavljeno: 9. september 2005, 22:57
<{POST_SNAPBACK}> Jezus je vedno zase trdil, da je Sin človekov (ben ha'adam). Nikoli ni drznil omeniti besed, kot so ben elohim, ben adonai ali celo, bog ne daj ben jehova. Ob omembi teh besed bi ga kamenjali, še preden bi prestopil Jordan.
Kamenjat ga ne bi smel, saj rimljani niso dovoljeval kamenjanja. Lahko bi pa prepričal rimljane, da ga križajo.
Se mi zdi, da je en prerok napovedu, da bo Mesija prišel kakor sin človekov. Zato se tud uporablja ta izraz.
Poleg tega pa;
13 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« 17 Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.
In ko je Jezus prišel v tempelj, je spodu menjalce denarja, in obtožu duhovščino, da so iz hiše njegovega Očeta (to je tempelj) naredil menjalnico. Pa še povedu je, da sta On in Oče eno. A ni dost jasn?
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#260
Objavljeno: 9. september 2005, 23:04
<{POST_SNAPBACK}> ovce stil, ..
V bistvu je mišlen kot "ljubezen naj vas vodi, pa milost naj bo z vami". Sploh ni podano kot poslušnost eni (al pa drugi) inštituciji. Sam tko so razlagal
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#261
Objavljeno: 10. september 2005, 09:58
Beseda prvotno ne označuje odrešenika. Ta ideja se je izoblikovala šele kasneje, ko so Judje izgubili svojo državnost in kralja-svečenika (nekje okoli babilonske sužnosti). Tudi ti in Bog sta eno, samo da ti mogoče tega še nisi izkustveno doživel. Jezus je poznal Staro zavezo in je zavestno govoril in počel, kar je tam pisalo. Bil je pameten in duhoven človek, nikakor pa nič bolj božanski od tebe ali mene.Mesija
#262
Objavljeno: 11. september 2005, 08:39
<{POST_SNAPBACK}>Jezus je poznal Staro zavezo in je zavestno govoril in počel, kar je tam pisalo. Bil je pameten in duhoven človek, nikakor pa nič bolj božanski od tebe ali mene.
Lepo, da naju tako visoko ceniš
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#263
Objavljeno: 11. september 2005, 08:46
Itak vesolje zmeri poskrbi zame...tut v brezizhodnih situacijah...
Pa, kadar se vse dobro izteče, se mu ne pozabim zahvalit...
Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!
#264
Objavljeno: 11. september 2005, 09:17
#265
Objavljeno: 30. september 2005, 13:49
Obstoječe institucije naše civilizacije so boga predstavile oziroma definirale popolnoma neresnično oziroma nerealno. Bog naj bi bil bitje, ki nima povezave z realnim življenjem, saj naj bi obstajal neodvisno nekje tam zunaj. To je seveda popolnoma zgrešena predstava, saj je bog resnica življenja, ki omogoča, da stvari rastejo in živijo. Zatorej boga ni izven nas. Vedno obstaja oziroma se dogaja v nas samih. Kakršno predstavo o bogu si ustvarimo, toliko je boga v nas. Našo predstavo o bogu določa naša vera v veličino boga.
Vera v nas same je nujna, da bi bili v življenju uspešni, srečni in zadovoljni. V sebe pa lahko verjamemo le s predano in ponižno vero oziroma molitvijo v višjo silo – boga.
#266
Objavljeno: 1. oktober 2005, 17:02
#267
Objavljeno: 1. oktober 2005, 19:34
<{POST_SNAPBACK}> BOG je združena energija plemenitih bitij, ki so sebe v celoti samorealizirala.
Kaj pa je blo, preden so ta plemenita bitja sebe v celoti samorealizirala ???
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#268
Objavljeno: 1. oktober 2005, 19:48
Bog je zakon!
sem tolk hepy, ker sva frenda (sory Bog, a si upam trdit da pac sva ).
Picasso
#269
Objavljeno: 1. oktober 2005, 23:44
Tako da ... ja, Marsa:
<{POST_SNAPBACK}>Bog je kul...
Bog je zakon!
sem tolk hepy, ker sva frenda (sory Bog, a si upam trdit da pac sva ).
se čist strinjam
#270
Objavljeno: 2. oktober 2005, 17:45
sem en večer ko sem se vračal iz službe, ko nisem vedel ali naj se peljem domov ali nekam... rekel onemu tam gor nekako takole:
Gospod moj, dost mam vsega, preveč je, ne zmorem več. Ali mi pomagaj da najdem pot iz tega dreka al pa me vzem s tega sveta.
Mislite si o tem kar hočete.
Ampak po tistem so se stvari pričele odvijati v bolj pozitivno smer. Nekako sem vedno našel pravo pot. Ali pa mi jo je nekdo pokazal...
Ali pa sem se naučil videti...
Z Bogom se občasno še pogovarjam, na svoj način
In VEM da vedno dobim odgovor
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#271
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:03
<{POST_SNAPBACK}>Jaz se z Bogom pogovarjam vsak dan ... če ne drugega, se vsaj prekrižam (kadar sem preveč utrujena) preden zaspim in mu rečem: "Hvala, ker si bil cel dan ob meni, prosim bodi tudi jutri." Rada grem tudi k maši, pa ne zato, ker so me tako "naučili", ampak ker se tam počutim varno, kot bi me nekdo držal v objemu ... tudi, ko sem zelo zelo žalotna, objokana, grem k maši, prosim Boga, naj vzame to pretežko breme z mene vsaj za trenutek, naj mi vsaj za nekaj časa obriše solze ... in dejansko neham jokati ... v srce mi pa Bog položi novo upanje ali pa odgovor na kakšno vprašanje, ki ga nosim v sebi in mi s tem da spoznati, zakaj je do nastale situacije prišlo, tako da del bremena dejansko pade dol z mene ... Ne hodim k spovedi, ker se za vsako stvar, za katero mi je žal, da sem jo izrekla ali storila in podobno, Bogu opravičim in ga prosim, naj mi pomaga, da se to ne bo več zgodilo ...
Tako da ... ja, Marsa:
se čist strinjam
Kar počneš je tvoja stvar in te ne obsojam.Če je teb kul je sploh lepo.
Ampak zakaj iščeš uteho v stvareh ki niso s tega sveta.Raje se spovej pri človeku ki te ima rad, ki ga imaš ti rada.Če tega ne počneš že zdaj je z njim nekaj narobe in je mogoče čas da poiščeš drugega.Za zadeve glede boga boš imela po smrti dovolj dela.Skoncentrirej se na stvari ki se dogajajo ZDAJ in v okolju v katerem živiš ne da se neprestano odvisna od NJEGA.Odvisnost od drugih je eno od največjih bremen človeka.Imaj rad druge vendar ne pričakuj od njih nič, ker vse lahko sama storiš.
Fajn bodi pa ne mi zamert za moj mnenje
#272
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:15
Hojla!<{POST_SNAPBACK}>Lani... ko je šlo vse narobe, ko je šlo vse navzdol, k vragu...
sem en večer ko sem se vračal iz službe, ko nisem vedel ali naj se peljem domov ali nekam... rekel onemu tam gor nekako takole:
Gospod moj, dost mam vsega, preveč je, ne zmorem več. Ali mi pomagaj da najdem pot iz tega dreka al pa me vzem s tega sveta.
Mislite si o tem kar hočete.
Ampak po tistem so se stvari pričele odvijati v bolj pozitivno smer. Nekako sem vedno našel pravo pot. Ali pa mi jo je nekdo pokazal...
Ali pa sem se naučil videti...
Z Bogom se občasno še pogovarjam, na svoj način
In VEM da vedno dobim odgovor
Pa si pogruntal kako to deluje, da še uporabiš za vse, karkoli te drma? lekcijo si vzel, pa si moral priti čist do mejne točke, tako da si se VDAL, kajne. To je bistvo.
Upam, da si tudi jokal, saj se nam takrat začne srce odpirati, tako pač je. Super si opisal, uh tudi jaz sem se včasih zjezila na one tam gor, sem rekla, naj se nehajo zezat, tudi ko simbole pošiljajo, kam naj stopim naprej na moji poti, jih pošljejo v rebusih. ja tako si naredijo TV nadaljevanko, ko mene gledajo, kako se spotikam včas in kar ne pogruntam, vem da bi bili polulani od smeha, če bi bili v snovnih telesih hahahahaha.
Mej se !!!
Klinar
#273
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:41
<{POST_SNAPBACK}>Hojla!
Pa si pogruntal kako to deluje, da še uporabiš za vse, karkoli te drma? lekcijo si vzel, pa si moral priti čist do mejne točke, tako da si se VDAL, kajne. To je bistvo.
Upam, da si tudi jokal, saj se nam takrat začne srce odpirati, tako pač je. Super si opisal, uh tudi jaz sem se včasih zjezila na one tam gor, sem rekla, naj se nehajo zezat, tudi ko simbole pošiljajo, kam naj stopim naprej na moji poti, jih pošljejo v rebusih. ja tako si naredijo TV nadaljevanko, ko mene gledajo, kako se spotikam včas in kar ne pogruntam, vem da bi bili polulani od smeha, če bi bili v snovnih telesih hahahahaha.
Mej se !!!
Točno tako je blo kot si napisala. Vse sem dal skoz. Tako lekcijo, vdajo in jok in preklinjanje
Pa sem nekako prišel skoz
In grem naprej
Mal se še spotikam, ja...
Ampak vedno manj...
zate
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#274
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:41
tako, da Tanči, Alef in Klinar, Gooo for it
#275
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:50
<{POST_SNAPBACK}>
ne zato, da bomo preučevali, komu bi lahko rekli za pomoč, in ali bo pomagal ali ne...življenje bi pa steklo mimo nas...[/[/B]quote]
Je en vic na to temo...
Kako Bog ponuja pomoč, pa je tisti ki prosi zanjo ne zna videti...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0