Vsaka celica v telesu ima svojo točno določeno mesto in funkcijo,da zapolni mozaik človeškega telesa,celica je samostojna živeča enota in, ko človek umre se začne enota postopoma razkrajati celična energija pa se z vsemi ostalimi celičnimi energijami,sprosti v ozračje,zato daje duh vtis,da se megličast dvojnik izvije iz mrtvega telesa.
Odhod iz telesa se vrši po neki telepatski povezavi.Vse te energije zavesti imenovane duša imajo še naprej povezavo zaradi odvisnosti in same narave te energije,kajti energija človeškega očesa ali srčne zaklopke je povsem različna,sta pa povsem odvisna ena od druge.Ta energija ali duša je sproščena v ozračje,kot naglas ali potihem izrečena misel ali komanda možgan,se nekaj časa zadržuje v bližini telesa,nakar se počasi začne oddaljevati.
Primer;
Začneš izkati neki predmet,ko pa prideš tja, kjer naj bi bil pa med potjo pozabiš, kaj iščeš.Vrneš se nazaj, kjer si to misel spostil v ozračje,se pa takoj spomniš,ker je ta miselna energija bila še vedno v ozračju in si jo takoj prebral.Duša ni nič drugega,kot znanje,modrosti razmišljanja,komande, tudi tiste ,katere možgani sami uravnavajo in te z tem ne obremenjujejo.
Telo z dušo je kot neka tovarna,kjer ima vsaka celica svojo nalogo in delo,zanimivo je tudi,da si tudi dve nista v popolnosti enaki, njena novonastala dvojčica pa zaradi nekega vpliva in kasnejšega datuma obnove ni popolnoma identična.
Vsaka obnova pa je narejena iz kopije in vsaka nadaljna kopija je slabše kakovosti,zato pa se človek stara.Vsa ta potovanja duš in njihovo ohranjanje v celoti,daje duši moč in več možnosti,da preživi.Ko pa se odloči ,da gre v dimenzijo arhivnega časa,se pa zanjo začne obdobje reinkarniranja in, če je izbrala dobro časovno nišo z mirnim obdobjem pa toliko bolje zanjo.
Izgubljena duša;
Zbegana je ne zna ali ne more vzpostaviti stik z arhivnim časom.
Deljena duša;
Pobere več ali manj tuje energije da zapolni manjkajoči prostor.
Vsiljena duša;
vsilno se vtihotapi v telo, kjer je že duša zato pravimo,da ima človek dva obraza in duši.
Tavajoča duša;
potuje med fizičnem in arhivnem času in ponavadi potuje do svojega propada.
Kradljivci duš;
Popolne duše ne moreš ukrasti,če pa pokažeš,da si slaboten ti pa skozi tvoje spanje kradejo dušno energijo in te dobesedno izsesajo.V obliki dušne energije obstajajo,to so enostavne duše,ki se opirajo na osnovi nasprotnosti.Človek ne bi vedel ,kaj je dobro če ne bi vedel,kaj je slabo.Biti zelo dober je nasprotje, biti zelo hudoben.Obstajajo pa demoni po obliki pol človek pol pa žival (taka bitja so bila resnična,nekaj jih je živelo v času vnašanja in igranja z genetičnimi poskusi iz strani prišlekov;o tem bom pisal v nadaljevanjih).Si je pa tudi človek ustvaril nekaj takih bitji zaradi svoje pokvarjenosti vtikati se tam, kjer ni njegovo mesto.
Ko tako bitje umre se ponavadi ne more reinkarnirati se samo povečuje z raznimi energijami človeških duš.Tudi,ko misliš,da si sam te nekdo opazuje.Tako kot mi živimo v tem svetu z svojimi zmožnostmi in nagoni, tako tudi duše živijo svoje in se ne vpletajo v naše ,dokler jih ne izoveš in hočeš kontaktirati z njimi.