Osamljenost
#26
Objavljeno: 5. september 2002, 01:00
Ja madona gob je vsepovsod zaradi tako deževnega poletja. Upam, da se spoznaš na gobe ene so so fajn strupene. Kljub temu pazi se volka, on ne mara gob .
#27
Objavljeno: 6. september 2002, 01:00
#28
Objavljeno: 16. januar 2003, 01:00
Takrat sem zelo občutljiva. Nerada s svojo občutljivostjo vplivam na druge ljudi.Zelo rada grem takrat v naravo, da si uredim misli.S sabo vzamem psa.Če je topleje(pomlad, poletje, jesen), tudi barvice in ustvarjam.Ne zmenim se za čas.Sem le jaz, moj zvesti pes in narava.Le ustvarjam in se prepustim...To mi zelo pomaga.Domov se vrnem kot prerojena.
Zoey
#29
Objavljeno: 17. januar 2003, 01:00
Cat.. "Um in ciscenje uma"... to je vse kar je potrebno. To v bistvu dela Zoey v naravi, ce prav razumem.
Tjazy
#30
Objavljeno: 11. september 2003, 11:52
Zdaj pa v bistvu, če realno pogledam svoj način življenja, ga pa razen v službi kar precej časa preživljam sama ali pa v družbi z možem. Naučila sem se uživati tudi kadar sem sama in zdaj pogosto samoto celo potrebujem - nekaj zelo nenavadnega zame.
Osamljenost je pa po mojem neprijeten občutek, ki ga lahko doživljaš ko si sam, ali pa v množici. PO mojem do takega občutka pride, če si nezadovoljen
z življenjem ali če si melanholičnega razpoloženja. Glede na to, da sem bolj spiderske narave, mi za take zadeve zmanjka časa.
Tako da Svinjica - osamljena ne !!!!
#31
Objavljeno: 11. september 2003, 15:22
zdaj pa vem, da smo vsi ljudje Eno
ena sama ista energija,
ki lahko v istem tonu zavibrira
najlepše to opisuje
energija Ljubezni
in nato razumeš, da nasmeh in nekaj besed s komerkoli
kjerkoli v tebi vzbuja Toplino
nikoli nisi sam/a!
S
Imejte se radi med seboj, vedno!
live well, laugh often, love much (as you've never been hurt!)
#32
Objavljeno: 9. oktober 2003, 13:06
Kljub vsemu spoštovanju same sebe....vsaj trudim se upoštevati vse pozitivne afirmacije, in veste, vseeno pridejo trenutki, ko čutim, da sem osamljena, občutek, da ne spadam v noben predalček, ki jih imam na razpolago, takrat mi niti objem partnerja popolnoma nič ne pomaga, na žalost mi v takih trenutkih tudi nič ne pomeni.
Zakaj ? Ne vem zakaj občutek hladnosti v mojem srcu ? Najverjetneje je to občutek ne-zadovoljstva s samo seboj ? Opazila sem, da se mi to dogaja kadar je luna v ribi-saj je to normalno stanje ?
LP!
#33
Objavljeno: 9. oktober 2003, 13:36
Bravo, Vanja!Opazila sem, da se mi to dogaja kadar je luna v ribi-saj je to normalno stanje ?
LP!
veliko pomembneje je in veliko bolje za nas, ce sami to zasledujemo in opazujemo, kot pa da recimo nekoga sprasujemo, kako naj bi se pravzaprav pocutili... Ti recimo ze ves tole, si ze opazila (in se vseeno te na finto vrze ta vpliv)...
Point pa je v tem, da se je tedaj cisto kul prepustiti temu stanju, ker smo bolj dovzetni za vse vplive, pa tudi bolj obcutljivi in bolj poduhovljeni, tako je ta polozaj cisto vsakic priloznost, da se soocimo sami s sabo in podobno.
V Luni v Ovnu se bomo morda tezko umirili, pa je tedaj primerna akcija in recimo sport, pac pa v Luni v Ribah ne bomo izsiljevali s konkretnimi in/ali materialnimi zadevami, ker je prevec tekoc polozaj. Pa neulovljiv. Tedaj se je treba ukvarjat s sabo, bodisi sam s sabo, lahko pa tudi v druzbi - ples etc., umetnost.
Picasso
#34
Objavljeno: 9. oktober 2003, 13:42
Osamljen... slisi se kot tezha totalna...
Biti sam s sabo je namrec zelo kul in dbest.
Clovek, ki je v sebi zadovoljen (in s sabo) je pravzaprav tezko zares osamljen.
Cesto so osamljeni tisti, ki nekako na vso silo hocejo pritegniti pozornost...
Ker tisti, ki bo rekel 'osamljen sem', bo to imelo drugacno, dodano tezho, kot da beseda hkrati vsebuje tudi svoj vec kot ociten manjko...
Picasso
#35
Objavljeno: 9. oktober 2003, 14:01
Pierre de la Mure
Picasso
#36
Objavljeno: 9. oktober 2003, 14:11
Aquarius
#37
Objavljeno: 9. oktober 2003, 17:23
A se kdaj počutite tko...ne vem..., prazne...? osamljene...?, kljub temu, da vas obdaja možica ljudi, cel kup prijateljev... Če se, zakaj sploh do tega občutka pride, kako se ga da znebiti...? Vem - čas mineva in vendar je edini, ki ostane...
Najbrž sem bil tudi jaz tak dokler te nisem srečal....
#38
Objavljeno: 10. oktober 2003, 06:56
Razumem ta občutek, ja , meni v pol dneva grozno mož manjka, čeprav to ni kaka dolga doba, ampak ker vem, da se bova videla šele danes, ko bodo obiski, povsod vidim, da manjka, vse me spominja nanj, tako da se mora in se bo čimprej pozdravil, da si ga ne bom več z med. sestrami delila....So pa dnevi.....ko ti nekaj, nekdo.....velikokrat še sam ne vem kdo in kaj......neizmerno manjka.......ma, sem včasih čudn malo, ja....
#39
Objavljeno: 10. oktober 2003, 09:25
Se sprašujem kdaj ne bom več padala na to foro z luno ?
Ko bom velika
LP!
#40
Objavljeno: 11. oktober 2003, 09:42
#41
Objavljeno: 11. oktober 2003, 22:33
#42
Objavljeno: 25. oktober 2003, 01:30
Pridejo obdobja v življenju, ko si sredi množice, prijateljev ali v krogu družine tako sam in osamljen, da kar boli. Ponavadi se temu pridružita še žalost in obup. Huda kombinacija... za nekatere usodna.
Tudi meni zelo pomaga sprehod v naravi... jaz v zadnjem letu posedam ob ribniku pod gozdom in poslušam tišino oz. glas narave
Sfinga ... samo ponavadi je dolga pot do tega spoznanja... in zelo kruto in neizprosno je
#43
Objavljeno: 25. oktober 2003, 05:21
Sicer je pa tvoj način sprostitve zelo v redu,imam podobnega-za sprostitev je najbojša narava.
Če je pa že res kdo preveč osamljen,bi mogoče res moral malo pogledati pri sebi in se malce premakniti...
Lep dan Nada!
#44
Objavljeno: 25. oktober 2003, 07:14
So pa dnevi.....ko ti nekaj, nekdo.....velikokrat še sam ne vem kdo in kaj......neizmerno manjka.......ma, sem včasih čudn malo, ja....
#45
Objavljeno: 25. oktober 2003, 07:37
Občlutek praznine? ga velikokrat srečam.
na splošno doskrat zapadem v tako razpoloženje, kot da sem sama na svetu. Pa me takrat tud bližina partnerja in hčerke na zadovolji.
manjka mi občutek pripadnosti, manjka mi občutek, da je nekomu mar za mene. In takrat, dejansko me najbljižja, najdražja ne zadovoljita.
Moram samo pustiti, da mine in da spet v sebi poiščem srečo. Ker vsa razpoloženja prihajajo iz mene in moje glave. Kakršen svet s ustvariš v glavi, takšnega potem živiš v življenju. A domišljija je močnejša od razuma in ja z se še vedno učim.
Na srečnjejše dni,
#46
Objavljeno: 25. oktober 2003, 07:41
Z domišljijo je včasih prav super sodelovat , včasih bolj pomaga kot razum.
osamljenost, praznina, otožnost - evo me, ampak se borim in osamljenost spremenim v dobro, zato, glej naprej.včasih mi ne uspe, ampak takšna pač sem, in se ne mislim spreminjat, le izpopolnjevat in učit.
lep dan ti želim
#47
Objavljeno: 25. oktober 2003, 07:44
pa se učimo skupaj
#48
Objavljeno: 25. oktober 2003, 08:35
#49
Objavljeno: 25. oktober 2003, 14:54
biti sam ker moraš in biti sam, ker želiš, sta dva ovinka˝
#50
Objavljeno: 25. oktober 2003, 15:01
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (2)
Člani: 0 - Gosti: 2 - Skriti člani: 0