Vendar pa se ne da kar odrezati moje težave. Saj več ne vem kaj je problem: ali reakcija domačih na mojo odločitev ali na splošno moj strah, manjvrednost, tesnoba, neenakost z drugimi in podobno. Mislim, da bom moral ogromno delati na sebi, če hočem da bom normalno zaživel.
Si jima že povedal glede svoje odločitve?
In v čem bi bil manjvreden od drugih? Neenak, kot pišeš?
... v svodobi...
Oče ima resnično kontrolo čez tebe - mogoče si želi kakšne pomoči od tebe.
Kar pogumno naprej - le očetu skušaj kdaj pa kdaj priskočiti na pomoč in mu povej, da boš tudi po tem, ko boš šel na svoje - vedno voljan pomagati, ko te bo potreboval. Pa ne izgubi volje in moči v teh besedah.
Če imaš pogoje - pojdi, ne Stoj samo na enem mestu, ker kot tak ne boš uspel.
Želim ti vse dobro, da se prepoznaš v čem najbolje uspevaš in sebe tako izraziš.