quote:
nataly pravi:
Pozdravljen Nace!
Da te spet razveselim s svojimi sanjami..
Najprej sem sanjala, kako sem za eno uro zamudila v službo. In nato tista panika, hitenje, oblačenje in vožnja..Pridem tja in ugotovim, da telefoni ne delajo. Si kar malo oddahnem, češ me vsaj nihče ni pogrešal in nato začnem z delom. Pa pride sodelavec in me vpraša, kaj bom jedla. Si naroči sendvič z bilo katero klobaso, nakar nekako vidim dve sodelavki, kako jesta. Ne vem več točno kaj...v glavnem bilo je nekaj lepega in dobrega. Ob tem sem pomislila..ti smola, jaz pa se bom s klobasami ubadala...
Nato pa sem se znašla v porodni sobi. Noseča seveda. Ob meni je tudi ležala ženska - z ogromnim trebuhom. V sobi sva bili sami. In potem je pričela kričati, kako bo rodila. In nikjer nikogar. Naenkrat je utihnila. Jaz pa sem ji rekla, naj sluz potegne ven?? Ker ni hotela, sem rekla svoji mlajši hčerki, naj to stori ona...(ne spomnim se ali me je ravno ubogala). V glavnem ženska je nenadoma pričela jokati in mi je povedala, da je dojenček mrtev.
Ovila ga je v rjuho in izginila...jaz pa sem razmišljala, kako bo lahko šla bolnišnico tožit, ker ji niso pomagali!?
Potem sem se zbudila...
Nace, upam, da ti nisem naložila preveč dela s sama sabo!
Lep dan
natalija
Natalija, živijo.
Čistila si svoje energije preteklosti. Podoživljaš žensko v sebi in svoja ženska pričakovanja. Neke bolečine se spomniš, ko si se bolj ali manj nerada prilagodila moškemu pogledu ali načinu ali pristopu ali predlogu. Ali pa morda preprosto nisi bila v družbi s takim moškim, ki bi videl najprej tebe. Ampak je videl svoje hrepenenje po ženski...
Potem si se o****la svojemu pričakovanju kot odraščajoče dekle. Poskusila si že, pa ni šlo.
Veš, Natalija, zdi se mi, da se ti bo pokazala pot, da boš izživela, za kar si bila prikrajšana. Malce moraš počakati in ni nujno, da se bo zgodilo »fizično«, lahko boš samo podoživela.
V tebi je ostala neka bolečina iz časov, ko nisi bila dovolj razumljena. Lahko se to nanaša na spolnost, nosečnost in zgodnje materinstvo.
Ali del tega.
Predlagam ti tole:
V miru, najbolje v meditaciji, ali pa ob sprehodu, ko so misli prožne, si režiraj film in ga glej: KAKO BI BILO, ČE BI BILO IDEALNO ZA MOJO DUŠO. Kako bi tekli koraki, ki so se že zgodili, kako bi se jaz ob tem počutila, česa bi bila razbremenjena in kaj bi kljub idealnim okoliščinam vseeno rada opravila sama. Kaj bi s kom podelila, kaj bi povedala in kakšne nasvete slišala, pa bi mi koristili. Kakšno vlogo bi igrali moji bližnji, mož, mama, če bi bili idealni za mene v idealnih razmerah.
Ne ustraši se, lahko ti ne bo vzelo veliko časa, lahko pa se večkrat poigraš s takimi in s temi mislimi.
Potem opazuj sanje.
Odpiralo se ti bo nebo. Še bo lepo v tvojem življenju.
Nace
Izkoristi današnje aspekte na nebu v dobrem.