158 komentarjev na to temo

[soncnica]

Meni je vedno ful hudo ko oz. ce prizadanem cloveka. Ce prizadanem cloveka, ki mi je veliko pomenil, je ta bolecina se toliko vecja. Pa saj ne da bi to naredila z namenom, vendar grenak priokus se vedno ostaja. S tem posredno prizadanem tudi sebe in to boli se bolj....

Kako se pa vi lunatiki prenasate take situacije?

[Mick]

Bemu......mene pol hitro začne fejst vest pečt . Pol pa se trudim odkupit kolk se le da. In ker je iskreno, pa s tem pokažem, da mi ni vseeno, da mi je žal......običajno uspe. Sem pa še pol nekaj časa jezen nase. Me pa ne spametuje, še vedno prehiter reagiram kdaj pa kdaj.......in tu mi brzina kot vrlina ni všeč.....sploh ni vrlina......ker največkrat koga prizadenem, ko prehitro kaj gobcnem

[nataly]

ja. Hvala enako

[Marsa]

...
Kako se pa vi lunatiki prenasate take situacije?...

Zelo dobro.
Veckrat koga prizadanem, ker sem zelo iskrena.

To je moja terapija, moj ventil, sicer se bi me pohodilo, kolikor se me pa ne bi pohodilo, pa bi se sama do konca potunkala, imam stelij v ribah, tako da sem kot protiutez dobila za doto tudi dobro mero brezobzirnosti, katero se moram sicer tudi nauciti hendlati, vendar uravnotezam pac tole.

Po toci zvoniti je prepozno.
Ponavadi govorim tisto, kar mislim, tako to nekoga pravzaprav ne more prizadeti, ce ga prizadane, mi je zal, ni pa mi zal, da sem storila, rekla to, s cimer sem ga prizadela.
Menim, da je potreboval tudi to izkusnjo in vcasih je pac tako, da te kdo preprosto prisili v to, da si nekoliko oster do njega.
Kakrsne vibracije zacutim, na tak nacin komuniciram, tako ne more biti napake, ce pa je bila oz. ima kdorkoli kakrsnekoli probleme s tem in je torej to samo on tako percepiral, pa je to v bistvu njegov problem.
Vem, slisi se kruto, ampak ni; jaz imam s sabo razcisceno in ce ne cutim do nekoga, da bi mu lahko rekla ljubim te, mu tega v svoji iskrenosti ne recem - recem, komaj cakam da te vidim, cist se mi mescha... (ampak ljubim pa te ne)... in ko to koncno tudi ubesedim, ko me on npr. stisne ob zid, je to pac tako in ga nima kaj prizadeti. Zato mu pa tudi sproti ne govorim, da ga ljubim... potem ne lazem, kar pa si kdo razlaga, predstavlja in vse to, pa jaz nimam vpliva vec.

Po mojem mi nikoli v lajfu ni bilo zal, kar sem, vedno samo, cesar nisem.

[Mick]

Ma, jaz sem tud bolj iskrene sorte........sam se mi zdi, da pa včasih ne bi rabil gobčka stegnit......bi lahko bil malo bolj diplomatski. Ker moj namen v bistvu v 95% ni koga užalit, prizadet, razjezit.......v tistih 5% sem pa .....samo v tistih 5% pa mi običajno ni niti žal, niti se ne opravičim. Ker imam občutek, da je nekdo le dobil tisto kar si je iskal.

[pokowc]

obstaja hote in nehote, zdele pa zber...žrtvi sta vedno´dve

[aakhut]

Ker imam občutek, da je nekdo le dobil tisto kar si je iskal.   

tochn tko...

666 zlomkou....tralala
DIREKT NA GOBEC...........................................................................
..................................pol se pa uprashat, ZAKAJ SM GA ZHE...hehhe

[Marsa]

Ja, ampak saj zato gre, izbor besed in desetkrat prestet je vcasih kul...

Kaj ce ti bit pol zal, v bistvu je to skorajda hinavsko..

AJA!!!!! Joj, da ne bi Mick kaj cesa... se ufural, na nikogar ne leti, se najmanj nate oz. na kaj konkretnega, samo razmisljam... asociiram... (1. stavek namenjen tebi, drugi pa asociacija, miselni odcep z avtoceste... )...

[Marsa]

obstaja hote in nehote, zdele pa zber...žrtvi sta vedno´dve

no, ja...
dve moznosti sta pa sicer, v tem kar menim:
* zgoraj omenjena - ce je zavestno delovanje, vseeno lahko NEHOTE prizadanes
* zblojeno delovanje, ko tudi NEHOTE prizadanes, kao...

*primer: ce zaradi tvojih nepravilnih pricakovanj ranim tvoja custva, je to tvoj problem in sem to nehote naredila... nisem hotla, da bi te to prizadelo, ampak pac tako je.
Ce pa povozim iz brezobzirnosti nekoga, je to tudi nehote - a to ni zavestno delovanje in v tem primeru mi je pa mocno, strahotno zal.

V bistvu je point v zavesti.
Ce si ozavescen, ne mores prizadeti v tem smislu - zrtev in tega, ker ne bos trosil nicesar takega, za cemer ne stojis zdaj in vedno - ce si torej predihal vse tole...

[Mick]

He-he....sem že tu . Me imaš ti mal za preveč tači, pa nisem tolk. Pa saj si ti tud tači, da veš. Meni je žal, ker znam biti zelo zelo oster, besedno.......in vem, da obstajajo boljši načini nekomu nekaj "dopovedat". Pa tudi večkrat z ostrino dosežeš ravno nasprotno kot želiš. Če gre za osebe, ki so ti v bistvu ljube. Tako da......kakorkoli, rad bi bil do meni ljubih ljudi v recimo temu "kriznih" trenutkih bolj nežen, manj oster, bolj diplomatski.....

[aakhut]

oh...
prozaprou je zmeri kriu prizadeti

kaj pa je obchutljiv na mnenja drugih

666 zomkou...tralala.....jebe se mi, kaj mate za povedat

[Mick]

ha-ha.......pa po tvojih postih ni vedno videt tako, sam mogoče tega sam ne opaziš.

[aakhut]

ha-ha.......pa po tvojih postih ni vedno videt tako, sam mogoče tega sam ne opaziš. 

ooohhh...
opazim......

666 x hehe

[soncnica]

vsi govorite samo o tem, kako z besedami nekoga prizadanes. Kaj pa dejanja.....ko z dejanji nekoga nehote prizadanes. A imajo ta vecjo tezo?

Vcasih pac naredis kaj, za kar ti je kasneje zal. sama se ponavadi prenaglim oz. delujem cisto spontano in takoj. Takrat na socloveka sploh ne pomislim. In to se mi zdi zelo egoisticno (no prvic sem na pripetljaj pogledala s te strani)

[Amis]

z več različnih položajev kot pogledam na kakršnokoli situacijo v mojem življenju, tudi take najbolj navadne in načeloma neproblematične, vedno se najde kdo, ki mu to ne ustreza (popolnama al pa sam delno), pa se lahko počuti prizadet, neupoštevan al karkoli že. recimo, da grem v trgovino, pa si doma zmislijo, da bi pod nujno hotli bit z mano. grem na tekmo in frendica mi telefonira ker ma ful problem in bi uho za poslušanje. nekomu se zgodi nesreča, jaz pa bi bila nekje v avstraliji in fizično ne bi mogla hitro nazaj-in nekdo bi se počutil prizadet. moje srce bi vleklo v tujino in moji okolici to ne bi odgovarjalo (doma bi npr pustila ostarele starše na kmetiji)..........prizadetost je al pa ne ...odvisno od kod pogledam........potem se tako zafilozofiram, da se zaciklam v svojih razmišljanjih............in na koncu mi v fazi obupa pride na misel rek iz knjige: pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod: za sabo ne puščam mrtvih, samo lažje ranjene

..........prizadetost laž ali resnica.......... :o|o:

pa ne mislit, da se nikoli nisem počutila prizadeta ....ooo sem se, pa še kako

[Mick]

ooohhh...
opazim......

666 x hehe

Ja....oohhh.....pol pa zdej vem zakaj znaš bit tolk tečen.....

[SKA - Vi]

Ce prizadanem nekoga, ki mi nekaj pomeni, potem sem seveda zalostna in zamorjena, dokler se situacija ne resi. Ampak, ce krivda ni moja, potem se pa nic ne sekiram..

V zivljenju me je resnicno prizadel samo en (bivsi) prijatelj, ki je o meni siril govorice in govoril stvari o katerih nisem niti razmisljala, kaj sele da bi jih pocela.. Izdal je tudi vse moje "skrivnosti", zelje,.., ki sem mu jih zaupala. Do takrat sem mu res zaupala in nikoli nisem pomislila, da bi mi lahko storil kaj taksnega.. Vzrok za njegovo obnasanje je bil - ker nisem hotela z njim nic vec, kot le prijateljstvo - je okrog govoril, da me je podrl,.., da se dajem dol z vsemi,.., da se drogiram, da nenehno pijem...

Takrat sem bila resnicno prizadeta in dalj casa nisem vedela kaj naj naredim. Sram me je bilo pred drugimi, ker sem se bala, da mu verjamejo in mislijo o meni le najslabse... Potem pa mi je prijateljica rekla: "Mi, tvoji pravi prijatelji, vemo kaksna si in kaj je res, zato se ne sekiraj in uzivaj zivljenje.." Ta stavek me je ( na sreco ) predramil in spet sem zacela hodit ven, med ljudi, se pogovarjat z vsemi...
in ko je videl, da ga ne jebem, je prenehal s tem pocetjem..

Kasneje ( cez nekaj let ) se mi je celo opravicil, a sem samo zamahnila z roko in rekla, da me ne zanima..

[pika1000]

Meni je vedno ful  hudo ko oz. ce prizadanem cloveka. Ce prizadanem cloveka, ki mi je veliko pomenil, je ta bolecina se toliko vecja. Pa saj ne da bi to naredila z namenom, vendar grenak priokus se vedno ostaja. S tem posredno prizadanem tudi sebe in to boli se bolj....

Kako se pa vi lunatiki prenasate take situacije?

PO moje ljudje malo preveč kompliciramo.
V bistvu ne prizadanemo mi drugih ali oni nas.

Drugi se zaradi naših dejanj samo počutijo prizadete. Ali pa mi zaradi njihovih.

Ne moremo prevzemati odgovornosti za čustva in počutje drugih, se mi zdi.

Lahko mi nekdo reče, da sem budala. Me je prizadel?
Odvisno od tega, kaj jaz pripišem tem besedam. Odločitev je MOJA. Lahko se počutim prizadeto, lahko se pa samo zasmejem in grem dalje.

A niso besede: Joj, kako si me prizadel! eno čisto navadno prelaganje odgovornosti za lastna čuustva in počutje na druge. Izbira o tem ali bomo prizadeti ali ne je res samo naša!

[Aira]

Jaz imam en zanimiv odnos do tega- če sem prizadeta iščem vzrok v sebi in mislim, da ima resnica dva obraza. v bistvu si si sam kriv ker si prizadet, ker jaz te ne morem prizadeti, če si ne dovoliš biti prizadet. krivda je v egu- prizadeti smo, ko nas drugi nimajo za to, kar mi hočemo biti oz. ne sprejemajo podobe, ki jo hočemo prikazati. pa tudi odvisnot od drugih in negotovost, ki jo nosimo v sebi- ker pač kot pripadniki družbe moramo biti sprejeti, če hočemo preživeti. torej so korenine prizadetosti v bistvu v strahu pred smrtjo.

in če hočemo biti manj prizadenljivi moramo ozavestiti dejstvo, da smo predvsem duše, da smo neminljivi. da je ljubezen neskončna in da smo tukaj, da bi se nekaj naučili, torej nihče ni popoln, vsi "grešimo". in zato ko smo prizadeti- pomislimo da se vsi še učimo in sprejmimo dejstvo da ima oseba, ki smo se ji pustili prizadeti napake, kot jih imamo tudi mi.

začutimo ljubezen, božanskost v nas in bodimo razumevajoči, prerastimo jezo, strah in druga negativna čustva.

[Tamburin]

Joj, če dobro pomislim... ... največkrat prizadenem tiste ljudi, ki so mi najbližji. Pri drugih pa sem nekako bolj previdna, da ne bojo rekli: "Uf, kakšna je!" A ni to žalostno, no?! :o|o:

Se pa najbližjim tudi najlažje opravičim, če sem jih prizadela.
Včasih v jezi rečem kako strupeno , potem pa malo počakam (ne vem, zakaj moram čakati :o|o: ) in se jim opravičim - jim razložim, da sem to rekla v jezi in da sem pač taka, da včasih kaj prehitro rečem ali pa izberem take besede, za katere potem vidim, da so vseeno prehude.

Sicer se strinjam s Piko, da ne moremo prevzemati odgovornosti za čustva in počutje drugih... Pa vendar smo včasih po nepotrebnem vzrok (ali vzrok vzroka, podvzrok... ...nek posrednik...) za slabo počutje drugih.

[borism]

Sončnica, dobra tema

Ne rad prizadenem ljudi, ker tudi mene potem nekako vest peče.

Škoda takšnih, ki kar tekmujejo, da bi prizadeli druge, kot, da sploh nimajo čutil, takšnih se moraš enostavno "losat"

[majica]

Hm...popolnoma nepremišljeno ven butnem...tako da se opravičujem vsem prizadetim...tudi na forumu...

Se pa najbližjim tudi najlažje opravičim, če sem jih prizadela.
Včasih v jezi rečem kako strupeno  , potem pa malo počakam (ne vem, zakaj moram čakati   ) in se jim opravičim - jim razložim, da sem to rekla v jezi in da sem pač taka, da včasih kaj prehitro rečem ali pa izberem take besede, za katere potem vidim, da so vseeno prehude.

Tamara...tole mi je pa všeč...kar si napisala...

[pika1000]

Sicer se strinjam s Piko, da ne moremo prevzemati odgovornosti za čustva in počutje drugih... Pa vendar smo včasih po nepotrebnem vzrok (ali vzrok vzroka, podvzrok...     ...nek posrednik...) za slabo počutje drugih.

Štekam, Tamara, kaj hočeš reči.

Jasno, da obstajajo določene besede, dejanja, ... na katera se bo večina ljudi odzvala s prizadetostjo.
In če ravno ne želimo biti 'vzrok', vzrok vzroka, ali nek posrednik vzroka ( ) poskusimo tisto, kar želimo sporočiti temu človeku (z besedami, dejanji), narediti na drugačen način. Na način, zaradi katerega bo najin odnos ostal OK.

[Marsa]

PO moje ljudje malo preveč kompliciramo.
V bistvu ne prizadanemo mi drugih ali oni nas.

Drugi se zaradi naših dejanj samo počutijo prizadete. Ali pa mi zaradi njihovih.

Ne moremo prevzemati odgovornosti za čustva in počutje drugih, se mi zdi.

Lahko mi nekdo reče, da sem budala. Me je prizadel?
Odvisno od tega, kaj jaz pripišem tem besedam. Odločitev je MOJA. Lahko se počutim prizadeto, lahko se pa samo zasmejem in grem dalje.

A niso besede: Joj, kako si me prizadel! eno čisto navadno prelaganje odgovornosti za lastna čuustva in počutje na druge. Izbira o tem ali bomo prizadeti ali ne je res samo naša!

Zelo se strinjam.
Pravzaprav sem hotela povedati nekaj podobnega, pa nalozila totalno, Pika je to povedala ful lepse, jasnejse (in predvsem krajse ).

[Aira]

Danes sem Luciferju napisala da je butast...in se počutila ful usrano.
Lucifer nisi ti butast, ampak tvoji posti mi niso všeč. Za to se gre. Tako