Osamljenost
#126
Objavljeno: 1. maj 2004, 12:05
Sej poznaš tisto: SI TO, KAR MISLIŠ!
[/QUOTE]
Nismo takšni - kakršni mislimo, da smo -
ampak takšni,
kakršne so nas oblikovale naše lastne misli.
[/quote]
Vojko, sej sem pravzaprav imela točno to v mislih...
Če imam več stvari v mislih, potem včasih kaj skrajšam, češ, da je to že tolk znano, da itak že vsi razumejo
Marsa, včasih se tud men utrga
#127
Objavljeno: 1. maj 2004, 12:22
Si to, kar MISLIS.
Torej - kakrsne so tvoje misli...
In nisi napisala - si to, kar SI mislis (da si)...
Picasso
#128
Objavljeno: 1. maj 2004, 15:59
Tud jaz znam bit včasih površna, sploh pri izražanju (in ponavadi tam kjer najmanj pričakujem ), pa je čist vredu, da kdo potem opozori. Smo pač ljudje različni, nekdo bo razumel tako kot jaz, drug pa mogoče malo drugače- z drugega zornega kota.
Ok, zdej pa res,
LP
#129
Objavljeno: 1. maj 2004, 20:06
kako lahko veš kaj o njej,
če jo znotraj sebe, ti res ne vidiš?
Če je Bog en sam večen Mir,
kako lahko veš kaj o njem,
če mu znotraj sebe, res ne prisluhneš?
Če je Bog ena sama Ljubezen,
kako lahko veš kaj o njej,
če res niti sebe, ti ne ljubiš?
Če je Bog ena sama Resnica,
kako lahko veš kaj o njej,
če je v svojem srcu, ti res ne čutiš?
#130
Objavljeno: 1. maj 2004, 20:11
Picasso
#131
Objavljeno: 2. maj 2004, 16:25
se strinjam in še dobro je da je tako!ZA VSAKIM DEŽJEM ENKRAT POSIJE SONCE
enkrat že...
včasih prej.... včasih kasneje
do takrat pa ne smemo obupati....
temveč sami sebe bodriti, pozitivno misliti, upati,.... [/color]
Je pa res da starejši kot si, več izkušenj kot imaš, lažje prebrodiš te občutke osamljenosti - pa ne zato ker bi postalo lažje, ampak preposto zato ker veš da mine. Sčasoma. In to zavedanje je tisti prvi žarek upanja, ki te potlej pripelje nekega dne v sončno jutro.
Dobro je tudi vedeti da nisi edini, ki imaš morda probleme z osamljenostjo in da ti ne laufa vse kot po maslu - dobro je preporosto zato ker veš da so bili ljudj še bolj na tleh in so se pobrali.
Vsak nosi v sebi to moč da se dvigne iz blata. Rzlika med poražencem in zmagovalcem je samo v tem da se je zmagovalec enkrat več pobral. Pa je tud imel padce, ampak - obupat nikar! (a je reku to en slovenski pesnik?).
hm,... da si to kar so te naredile tvoje misli? bo kar držalo, zato pa je mega da mamo te pozitivne afirmacije, ki nas bodo naredile...boljše? hm...ne, verjetno le srečnejše in zadovolnjejše in da bomo lažje funkcinonirali v družbi, službi...na splošno v svetu. In kaj je še pomebnejše kot to da smo na koncu dneva zadovoljni s sabo, če pa nismo pa kot je že blo rečeno za dežjem definitivno posije sonce ...vem iz lastnih izkušenj, in tudi da je ura pred jutrom najtemnejša, pol pa .... jutro in novo upanje...
#132
Objavljeno: 2. maj 2004, 16:27
Picasso
#133
Objavljeno: 2. maj 2004, 16:56
#134
Objavljeno: 2. maj 2004, 17:07
samo izrazila sem se tako.to je še štos ,ki mi ga je povedal dedek,ko sem bila majhna-o ciganskemu konju...post pa v glavnem poznam tako,da ničesar ne ješ,zato me asocira na stradanje,če pretiravaš...[color=blue]Zakaj pa stradati??? Zakaj pa poginiti?? Ne vem, ali si tukaj mislila konkretno name ali si se samo tako izrazila?!?
Tvoj moto: ne smiliti se drugim??? Predlagam ti, da ga spremeniš: NE SMILITI SE SAMI SEBI.
tu pa imaš čisto prav.vzorci starega razmišljanja,ker sem dobesedno živela čez 20 let za druge in očitno je ,da delam v napačni smeri.saj ko sem si dejala,da se ne bom več sekirala kaj si drugi mislijo in jim ne bom dala priložnosti,da bi se jim smilila,ker le takrat sem dobila-tako nekako rečeno-ljubezen.in tu je ta zanka.hvala saj si mi kar odprla oči s tem ,ko si mi napisala naj se ne smilim sami sebi.mislim,da to resnično počnem.samo sama tega nisem opazila saj ne jamram nikjer kot le tule,napišem svojo stisko..
#135
Objavljeno: 4. maj 2004, 12:10
ko sem sama...
Stanka
Imejte se radi med seboj, vedno!
live well, laugh often, love much (as you've never been hurt!)
#136
Objavljeno: 4. maj 2004, 12:18
#137
Objavljeno: 4. maj 2004, 13:05
smiliti se:kaj to pomeni "smiliti se"?
pa znas, to ti je tako:
vidis malog gladnog psica...zalis ga, pa mu kupis malo papice i das piti vode.
a moze znaciti i drugcije:
neko 'mora' nesto uraditi, pa se zali sto mu je tesko; i tako kazemo 'smiliti se' - 'zaliti se' samom sebi; umesto, da proguta i prihvati ono sta 'treba' da uradi i jednostavno uradi; on se zali samom sebi i gundza.
#138
Objavljeno: 4. maj 2004, 13:12
Žaliti - morda?
Picasso
#139
Objavljeno: 4. maj 2004, 13:30
Danes sam se hecnula še na 2 besede: enkratna-enokratna (u pisanju - "o" preveč )
#140
Objavljeno: 18. september 2005, 18:28
Zadnje čase tudi fizično. V smislu, da včasih sm imela vsaj veliko ljudi okoli sebe pa sm se počutila samo... Sedaj sm pa res sama in blazno osamljena.
Ljudje me dostikrat razočarajo, ko niso za kar se izdajajo... Danes sm razmišljala, da je verjetbno problem v tem, da preveč pričakujem (si želim, potrebujem). Sama se trudim dajati sredico sredic (če se kdo še spomni te pesmi...). dajati najbolje...Tudi takrat, ko sm v slabi koži dajem, pač to kar takrat sm.
Najbolj me dela samo to, da me ljudje ne sprejemajo takrat, ko mi je hudo...KO nism nasmejana...Ko me kaj boli...
Malo sm se že navadila...Biti sama, imeti samo 1 osebo, ki ji povem vse. To je moj fnt. Hvala bogu, da imam vsaj njega.
To me dela res žalostno. Včasih imam občutek, da me osamljenost spreminja, da so moje poteze obraza postale bolj stroge, da drugače hodim.
Včasih imam filing, da se spreminjam v miš, da ne cvetim več.
Včasih...včasih je bilo drugače...
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#141
Objavljeno: 18. september 2005, 18:31
<{POST_SNAPBACK}>Jaz sm tudi zelo osamljena.
Zadnje čase tudi fizično. V smislu, da včasih sm imela vsaj veliko ljudi okoli sebe pa sm se počutila samo... Sedaj sm pa res sama in blazno osamljena. ...
... mislim da ga ni, ki ne bi poznal tega.. vcasih je taka osamljenost lahko dejansko prav telesna.... zalostno tole....
se dobr, da mas vsaj net in lnf!
sploh dvojcku je najbrz dolgcas, ce stalno nekaj ne dogaja (saj si dvojcek, kajne?)...
pa cestitke, ko si nasla temo in se lepo prikljucila!
Picasso
#142
Objavljeno: 18. september 2005, 19:45
Sam je res da, ko tuki napišem mi je lažje. Potem ni samo v moji glavi in pa v srčku.
Mislim, da je osamljenost bolezen našega tisočletja.
Pa ne štekam zakaj je tko
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#143
Objavljeno: 18. september 2005, 19:49
saj je logicno, na nek nacin, da je tko, a ni?
Picasso
#144
Objavljeno: 18. september 2005, 19:50
Že od kar sem na svetu se počutim hudo osamljeno, pa ni važno ali sem res sama ali sem v družbi. Pa sem se začela spraševati zakaj se mi to dogaja. In sem pogruntala, da vedno iščem potridev od drugih, da sem dobra, da sem ok. No, skratka, začela sem se obračati vase in ne več iskati potrditve od zunaj. Ful mi je všeč, da zdaj znam početi stvari sama in si hkrati ne želim, da bi to z menoj počel še kdo. Ko počnem stvari in vlagam sebe, se ne počutim več osamljeno. Vsaj tako pogosto ne. Pot je pa še taaaaaaaaaaaako dolga.
Ha?
#145
Objavljeno: 18. september 2005, 19:52
Frank Zappa
#146
Objavljeno: 18. september 2005, 19:53
Picasso
#147
Objavljeno: 18. september 2005, 19:54
no zaj še mogoče bolj osamljeno počutim ko ni več tistega mama - otrok objema
#148
Objavljeno: 18. september 2005, 20:12
Pa men je blo včasih fajn bit sama...Sm dost okol hodila sama (štopala sm, al sm si pa kr karto za vlak kupla pol pa okol harala pa pol mal štopala...).
Sam zdej imam pa občutek odtujenosti, tko nekako.
Sam jaz mislim, da je odtujenost posledica strahu pred tem, da bomo prizadeti, da nas bo bolelo. Vsaj pri meni je tako.
Jaz se vedno bolj umikam, ker me je strah, da bom spet prizadeta.
Ma sej najbrš sm si sama kriva, mi tudi Matija tko pravi...da sm premalo egoistična. in da je to razlog.
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#149
Objavljeno: 18. september 2005, 20:17
to da sem premalo egoist pa grem že sam sebi na živce
#150
Objavljeno: 18. september 2005, 21:28
<{POST_SNAPBACK}>ja te čist kapiram, kr sem jaz nekak v podobni situaciji, ne pustim folku preveč blizu, kr pol dobim s hamrom po glavi
to da sem premalo egoist pa grem že sam sebi na živce
enako
Kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Nejc Zaplotnik
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0