BOGINJE V VSAKI ŽENSKI
Objavljeno: 11.3.2004
Avtor: Šola Krija tantra joge
Grčija je zibelka naše civilizacije in grške mitološke zgodbe so del našega kolektivnega spomina.
Jean Shinoda Bolen, psihiatrinja jungovske šole, nam v svojih knjigah predstavi božanstva Olimpa kot arhetipe, ki odslikavajo žensko in moško psiho v patriarhalni kulturi.
Arhetip je matrica ali notranji vzorec obnašanja, ki je del univerzalne podzavesti človeštva.
Ženska je razpeta med stereotipi - ali vlogami, za katere družba pričakuje, da jih bo izpolnjevala in med arhetipi, ki jih poosebljajo grške boginje.
ARHETIPSKE ENERGIJE
Če delujemo samo po stereotipih - oz. delamo samo to, kar drugi pričakujejo od nas, izgubljamo energijo. Če pa delujemo v skladu s svojim arhetipom, smo v stiku s kolektivno silo, ki je močnejša od nas. V stiku smo z neizčrpnim virom energije.
Ko ženska prepozna arhetipsko ozadje svoje situacije, je v kontaktu z globokim kreativnim potencialom znotraj sebe in se iz žrtve lahko prelevi v junakinjo svoje zgodbe.
Ta pristop k ženski psihologiji lahko pomaga terapevtom, vzgojiteljem in vsem, ki bi želeli bolje razumeti ženske, še posebej pa je namenjen ženskam, da bodo odkrile boginje znotraj sebe.
DEVIŠKE BOGINJE
Grki so poznali tri deviške boginje /to so Artemida, Atena in Hestia/, ter tri ranljive boginje /to so Hera, Demetra in Persefona/ in alkemično Boginjo Afrodito, ki združuje lastnosti obeh.
Deviške boginje v svojih mitoloških zgodbah niso bile nikdar poročene, nikdar zlorabljene, zapeljane ali ponižane s strani bogov ali smrtnikov.
Devica je nedotaknjena ženska, ki ne pripada nobenemu moškemu, psihološko pa predstavlja del ženske psihe, ki je moški ni penetriral, je ne pozna, ki nima želje po moškemu in po tem, da bi jo vrednotil, ter deluje ločeno od njega. Ta arhetip predstavlja notranji poriv ženske, ki jo žene, da razvije svoje talente in sledi svojim interesom. Deluje ne glede na to kaj od nje pričakuje moški, okolica ali družba.
Tip zavesti, ki je značilna za take ženske, bi lahko opisali kot žarek, ki je usmerjen v cilj. Taka ženska se zna skoncentrirati na tisto, kar ji nekaj pomeni, podobno kot žarek, ki osvetli točko in vse ostalo pusti v temi. Lahko se usmeri v cilj, ne glede na potrebe drugih okrog sebe.
Žensk v katerih je močno prisoten arhetip deviških boginj, konvencionalne ženske vloge ne zadovoljujejo. Navadno se odločajo za nekonvencionalne ženske poklice.
Vsaka ostaja zvesta sebi na svoj način:
Artemida se je popolnoma izognila stiku z moškimi, s svojimi nimfami je živela v divjini. Sebi je ostala zvesta tako, da se je ločila od moških in se združila z drugimi ženskami.
Take ženske se priključijo ženskim kolektivom ali ženskim projektom, so individualistke in nadaljujejo svojo pot, četudi brez podpore.
Atena ali boginja modrosti se smatra moškim eneka in se jim pridruži. Atena je hladen in popolen strateg in njen način delovanja je - identifikacija z moškim.
To so ženske, ki se suvereno priključijo moškim kolektivom.
Hestia, boginja ognjišča, deluje tako, da se umakne vase, v svoj mir. Ne želi zbujati pozornosti, izogiba se tekmovalnim situacijam. Sledi vsakodnevnim opravilom, ki nosijo zanjo smisel življenja.
Ta arhetip lahko žensko pokliče med nune.
Boginj devic nikdar ne vodijo čustva in ne poznajo čustvene intimnosti. Nečustvene ženske, ki jim več pomeni njihovo delo, kot pa stereotipne ženske vloge, so psihologi do sedaj smatrali kot manjvredne ali kot ženske z ne- ženskimi lastnostmi.
Freud jim je pripisal kastracijski kompleks.
Tako se obnašajo, ker moškemu zavidajo penis in torej trpijo za psihozo.
Jung pa je smatral, da so razvile samo moški del svoje psihe - animus, ne pa tudi svojega ženskega dela - anime in so tako osiromašene.
Jean Shinoda Bolen pa ponuja nov pogled na žensko psihologijo. Usmerjenost v zunanje dosežke je naravna poteza žensk v katerih so močno prisotni arhetipi deviških boginj.
To so lastnosti, značilne za deviške boginje in to ne pomeni, da so zato manj ženske.
RANLJIVE BOGINJE
Hera - boginja poroke, Demetra - mati in Persefona - hči, predstavljajo arhetipe tradicionalnih ženskih vlog: žene, matere in hčere.
Če so ti trije arhetipi dominantni v ženski, potem so medsebojni odnosi njena glavna motivacija in taka ženska ni usmerjena v zunanje dosežke. Predstavljajo potrebo ženske po druženju in povezovanju. Njena identiteta in dobro počutje zavisi od odnosa, ki je zanjo pomemben.
Njena pozornost je na drugih osebah in motivira jo povračilo, ki ga v odnosu dobi.
Te ženske se čutijo izpolnjene v tradicionalnih ženskih vlogah.
Arhetip Here je doživela vsaka ženska, ki je kdaj začutila močno željo po poroki, arhetip Demetre vsaka, ki je začutila močno željo po otroku, in arhetip Persefone, ki predstavlja ustrežljivo in popustljivo hči, je začutila vsaka ženska, ki je kdaj pasivno čakala, da se bodo uredili njeni problemi.
V njihovih mitoloških zgodbah so bile vse te tri boginje posiljene, ponižane in dominirane s strani moških božanstev.
Vsaka od njih je trpela, ko se je prekinil ali ni bil spoštovan zanjo ključen odnos in vsaka se je na to tudi karakteristično odzvala.
Hera z besom in ljubosumjem, Demetra in Persefona pa z depresijo.
Vsaka od njih je kazala simptome, ki spominjajo na psihično bolezen.
Ženske v katerih so ti arhetipi močni, so prav tako ranljive. Če ženska te arhetipe prepozna, lahko uvidi naravo njene potrebe po zvezi in spozna vzorec po katerem reagira na izgubo.
Tip zavesti, ki je značilna za ranljive boginje bi lahko primerjali z razpršeno lučjo. Taka razpršena zavest je pripravljena na sprejemanje, zaveda se enosti življenja, kot luč, ki meče toplo svetlobo na vse v svojem premeru.
Razpršena zavest zazna vse v tem radiju. Medtem ko sledi pogovoru, registrira emocionalni ton situacije in istočasno začuti če je njen mož potrt ali bolan.
Taka zavest zaobjame celotno situacijo, za razliko od usmerjene zavesti deviških boginj, ki se koncentrirajo na eno stvar in izključijo vse ostalo.
AFRODITA - ALKEMIčNA BOGINJA
Boginja ljubezni, Afrodita združuje lastnosti deviških in ranljivih boginj, vendar je ne moremo uvrstiti v nobeno od teh dveh kategorij.
Kot boginja je imela največ intimnih vez, torej ni bila deviška, čeprav je tako kot Artemida, Atena in Hestia delala vedno le tisto, kar je sama hotela. Imela je več vez z moškimi in tudi otroke z njimi, vendar v teh odnosih ni bila nikdar žrtev in ni nikdar trpela, trako kot ranljive boginje.
Od deviških boginj se razlikuje po tem, da čustvene izkušnje z drugimi ceni bolj kot svojo neodvisnost. In za razliko od ranljivih boginj ji je globina odnosa pomembnejša od trajnosti.
Afroditi so odnosi pomembni, vendar ne kot trajna zavezanost ljudem. Vodi jo želja po spoznavanju in po tem , da se da spoznati. Ta poriv ni samo senzualen, lahko povzroči tudi platonsko ljubezen, povezanost dveh duš, globoko prijateljstvo in empatično razumevanje.
Afrodita je prisotna v vsakem kreativnem delu, kjerkoli se razvije ustvarjalni potencial ali kreativnost najde vzpodbudo, pa naj bo to pri učenju, mentoriranju ali v psihoterapiji.
Vpliv Afrodite- boginje ljubezni je spoznal tudi vsakdo, ki se je kdajkoli zaljubil v kako osebo, kraj, idejo ali predmet..
Zavest Afrodite bi lahko primerjali z usmerjeno lučjo reflektorja. Taka zavest je bolj usmerjena in intenzivna kot difuzna zavest ranljivih boginj, vendar je tudi bolj sprejemljiva za tisto na kar usmeri svojo pozornost.
Zavest Afrodite daje in sprejema od tistega v kar se usmeri, podobno kot reflektor, ki v gledališču osvetli del odra.
To, kar nam ta usmerjen snop svetlobe pokaže, dramatizira in poveča vpliv tistega, kar vidimo in slišimo. Karkoli osvetli zavest Afrodite, postane fascinantno - obraz osebe, značaj, neka ideja ali oblika nekega predmeta.
DELOVANJE ARHETIPOV
V vsaki ženski je latentno prisotnih vseh sedem arhetipov in v različnih obdobjih življenja navadno eden prevladuje.
V mladosti, ko je ženska usmerjena v študij - prevladujeta Artemida in Atena, ko postane mati, prevlada Demetra, ko se zaljubi spozna Afrodito.
Arhetipi pa se v ženski psihi lahko izmenjujejo tudi preko dneva in taka ženska se počuti, kot bi menjala prestave.
Na poslu lahko deluje tekmovalno in usmerjeno v cilj kot Artemida, ko pride domov postane introvertirana Hestia, ko gre na zabavo in uživa v trenutku pa postane Afrodita.
S spoznavanjem arhetipov grških boginj se ženska lahko več nauči o sebi in predvidi svoje probleme. Recimo Hera se lahko zavaruje tako, da se ne pusti prerano zapeljati v poroko.
Mora se naučiti preceniti značaj moškega, njegove kvalitete in sposobnost ljubezni, kajti njeno usodo bo določal njen mož.
Demetra mora znati presoditi kdaj je pravi čas, da ima otroka in premagati poriv arhetipa, ki jo sili, da ima otroka ne glede na okoliščine.
Mlada Persefona naj se odseli od doma, da bo prerasla svojo vlogo ustrežljive in popustljive hčerke.
Ženska lahko tudi spozna, da mora zavestno pričetii razvijati kvalitete Atene in Artemide, ali duhovne razsežnosti povezane s Hestio ali pa senzualnost, ki je povezana z Afrodito.
Polona Sepe
