Zagonetke astrologije

Zagonetke astrologije

V astrologijo me je zaneslo, ja to je prav izraz, no lahko bi uporabila tudi izraz pritegnilo, primamilo. V vsakem primeru zgodilo se je, da sem prišla v stik z astrologijo in zgodilo se je, da je postala bistven del mojega življenja. V začetku se nisem spraševala zakaj astrologija deluje, v začetku sem jo preprosto sprejela, no en del mene je vedno dvomil in kritiziral, vendar sem kljub temu nadaljevala z učenjem. Seveda, ko se posvetiš neki znanosti, sploh znanosti, ki je pozabljena, osramočena in izločena iz univerz, v naši kulturi, prideš prej ali slej v stik s samo osnovo, torej na čemu ta znanost temelji. To da astrologija temelji na astronomiji, oziroma je astronomija bistven del nje je verjetno vsem jasno in obratno tudi, da je astronomija izrasla iz astrologije in se ločila od nje v novoveškem obdobju, ko se je kopernikanski obrat ( vedenje, da se Sonce ne vrti okrog Zemlje ampak obratno, da je Sonce v »središču«) dokončno zasidral v miselnosti, ne le znanstvenikov temveč tudi širše, ko se je znanost ločila od cerkve in ko je postal eksperiment bistveno orodje znanosti. Takrat ko je narava postala le skupek objektov , ki se jih meri, opazuje, ugotavlja načine gibanja, njihove medsebojne odnose razlaga v skladu z znanstvenimi teorijami in sistemi. Izgine pa iz narave vsebina ( pri Aristotelu telos, smisel, pri Platonu vesoljna duša), katero so stari modreci motrili in prepoznavali skupaj z obliko.

V čem vedenje astronomov spodbija verjetnost astrologije?

Ø Prva problematike je vezana na  geocentričnost astrologije.

V modernem času imamo velik razvoj astrologije in ja seveda obstaja tudi heocentrični horoskop in astrologi, ki z njim delajo in raziskujejo njihovo moč razlage. Toda zakaj so napovedi zasnovane na geocentričnem horoskopu pravilne in pogosto pravilnejše kot tiste zasnovane na heliocentričnem horoskopu ( izrisu neba)?

Najverjetneje zato, ker človek, kljub vedenju in poznavanju načina gibanja vesolja, še vedno živi na Zemlji in z oči zemljana je še vedno Sonce tisto, ki potuje, je še vedno ono tisto, ki vzhaja na vzhodu in se boči nad nebo, da bi se spustilo proti zahodu (znanstveno: posledica vrtenja Zemlje okrog svoje osi) . In gledano iz Zemlje je moč Sonca tista, ki je povezana z naravo in dogajanjem na Zemlji.... in tako naprej. Zelo natančen opazovalec neba iz Zemlje lahko vidi tudi to, da se vsi planeti gibljejo ( ne glede na gibanje Zemlje okrog svoje osi) po nekem nebesnem pasu in ne kar vse povsod na nebu in tako naprej. Gledano iz Zemlje je tako, in človek, ki biva na Zemlji , ne glede na to kakšno je njegovo poznavanje astronomije dogajanje na nebu, iz Zemlje še vedno vidi na ta način. Kajti njegova pozicija ni nekje drugje v vesolju.

Poskusimo to razumeti bolj psihološko. Človek živi na Zemlji, okrog njega se dogaja marsikaj, vendar ne vidi vsega in vidi na prav svoj določen način, vidi iz sebe ven, iz svojega razumevanja ( razumevanje življenja prihaja tako iz izkušnje, kot genetske osnove, neke zrelosti, vse to skupaj in še marsikaj ustvarja posebno pogojenost, da stvari vidi prav tako in ne drugače), na svoj način je omejen, njegov pogled in razumevanje je omejeno, če bi zmogel iti ven iz sebe in biti objektiven do sebe, bi videl drugačno stvarnost, vendar ker je sam sebi središče, vidi stvari tako in ne drugače, zelo redko objektivno. Tako kot to velja za posameznika velja to tudi za človeštvo v odnosu do drugih oblik zavesti. Temu gledanju se strokovno reče antropomorfizem, jemanje človeka za središče dogajanja.

Ko ljudje sebe ne bomo jemali tako zelo zares, in bomo nase gledali od daleč, bo o tem kaj živimo več sporočal heliocentrični horoskop.

Ø Druga problematika je vezana na zodiakalni pas in spreminjanje oziroma premikanje zvezd in ozvezdij

Prvo je potrebno povedati, da zahodna astrologija temelji na tropičnem zodiaku, v tem pogledu je zodiak, to je tisti pas neba, osem stopinj od ekliptike( navidezne poti Sonca), na obe strani, po katerem se gibljejo vsi planeti ( gledano iz Zemlje), krog razdeljen na 12 enakih delov in ni v ničemer vezan na ozvezdja, ki imajo enaka imena kot ti deli. Delitev je osnovana na letnih časih, torej ko Sonce seka nebesni ekvator( podaljšek Zemeljskega ekvatorja v neskončnost) ko gre na (Jug) imamo enakonočje in se v tropičnem zodiaku začne znamenje ovna, ko je najdlje od nebesnega ekvatorja na Južnem delu imamo poletni solsticij in tako naprej.... Torej vsako znamenje je točno določeno z deklinacijo, meritvijo severno in južno od nebesnega ekvatorja. To kdaj točno govorijo stari astrologi o ozvezdjih in kdaj o zodiakalnih znamenjih je težko ločevati, ker se tako za ozvezdja kot predele neba uporablja ista imena. Torej to, da zvezde, res počasi ( v 72 letih 1°), pa vendar spreminjajo svoj položaj, to tropični zodiak ne spreminja, ker je osnovan predvsem na poti Sonca, torej na odnosu Sonce Zemlja. Astrologi pa tako in tako ne upoštevajo samo to navidezno razkosanje neba na 12 enakih delov, ampak tudi zvezde , vendar predvsem najmočnejše zvezde, tiste, ki so bolj sijoče in katere so upoštevali že stari astrologi.

Vsak del neba ima neko ime, ki je enako imenu ozvezdja, ki je bilo včasih za tem predelom neba z njim kolikor toliko usklajeno, čeprav nikoli povsem usklajeno in vsak del neba naj bi predstavljal neko energijo, ki je usklajena z dogajanjem v naravi ( na severni polobli, kjer se je astrologija kot znanost razvila) na primer znamenje ovna , ki pomeni začetek pomladi in prebujanje narave, je povezan s pionirsko energijo, z začenjanjem in tako naprej. No sama znamenja imajo v astrologiji najmanj konkretno opisovalno sposobnost, in opisujejo le tip energije. Drzno, prodorno, navzven, navznoter, materinsko, čustveno.....

Ø Tretja problematika je vezana na krožno obliko horoskopa ( saj vemo, da se planeti gibajo v elipsah)

To se veže na prvo problematiko, torej to, kar vidimo iz Zemlje, je to, kar je naša vsakodnevna realnost. In dejansko vidimo planete, ter Luno in Sonce, kako se gibljejo v krožnem gibanju.

Ø Četrta problematika, ki pa je po svoje prva in vseobsegajoča je odgovor zakaj dogajanja na nebu vplivajo na človeka in njegovo življenje.

Nekateri astrologi razlagajo, da planeti oddajajo energijo. Prepričana sem, da jo, vendar, da bi ta razlaga lahko utemeljila zakaj izrisana karta neba ob času rojstva nekoga, opisuje njegov karakter in posledično njegovo konkretno zgodbo, to pa preprosto ne zveni logično. Ja odnos Lune in Zemlje povzročata plimovanje, odkrit je bil tudi vpliv sončnih peg na vreme na Zemlji in še drugi vplivi na delovanje Zemlje, toda , da bi vse to določalo karakter in zgodbo posameznikov, s tem se preprosto ne morem strinjati.

Drugi astrologi razlagajo, da se v makrosvetu vidi mikrosvet, torej, da gre za neko usklajenost zgoraj in spodaj. Ta razlaga je zanimiva, vendar ni znanstvena in ne dokazljiva. Lahko jo pa povežemo z Jungovim pojmom sinhronosti.

Hočeš nočeš potrebno je sprejeti resnico, da astrologije v tem segmentu ni mogoče opravičiti, dokazati logično in znanstveno. Na tej točki se tudi tako strukturirana veda, s trdno notranjo logiko staplja z mistiko. Čeprav se astrologi ne zavedamo vedno, je astrologija izrasla ne samo iz astronomije, temveč tudi iz mitologije. In čeprav zahodna astrologija pogosto pozablja te svoje izvore jih ob natančni študiji ne more spregledati. Astrologija kot srečanje logike in mistike, kot srečanje astronomije in mitologije. Moje osebno mistično mnenje o tem je, da kot so bile zvezde kažipot za mornarje, so kažipot tudi za posameznike, družbo, človeštvo. To je samo mnenje, ki vsekakor ni dokazljivo, kar pa je seveda prav, kajti s tem vedenju dodamo nevednost in dobimo celoto dveh nasprotij.

Ljudje radi stvari uredimo v nek red, vsako stvar postavimo na svoje mesto. Tudi astrologija je zelo sistematična in določena. Imamo znamenja ( tropični zodiak- razdelitev neba na 12 enakih delov), imamo planete ter Luno ( Zemljin satelit) in Sonce ( zvezdo), imamo hiše, predeli neba določeni glede na vrtenje Zemlje okrog svoje osi, torej glede na horizont ( vzhod in zahod), ter glede na poldnevnik danega kraja ( višina neba in dno neba) .

Vsak elementarni del astrologije nekaj sporoča, in kombinacija vseh teh elementov nam sporoča bolj natančne slike. Pa vendar življenje ni narejeno v matematično-geometrično pravilnih oblikah, pa vendar je in to je moje mnenje, astrologija le približek stvarnosti. Po moje, kar dober približek, kajti na tem približku so delale najbolj modre glave vseh časov. Isti ljudje, ki so širili vedenje o nebu so širili vedenje tudi o vplivu neba na človeka. Vendar, če smo iskreni in se iz sedanjosti ozremo na razvoj znanosti, tudi najbolj trdnih in dokazljivih znanosti, kot je na primer fizika, vidimo, da je tudi znanost nek približek in da je predstava, da znanost kaže življenje tako kot je, le utvara. Tudi znanost življenje objema le na robovih .

Priznati moram, da me prizadenejo posmehljive kritike astronomov astrologije, zdi se mi neprimerno njihovi radovednosti, ki je temelj znanstvena razmišljanja, da kritizirajo nekaj , kar niti ne poznajo, zato sem si vzela čas in razložila vsaj na kratko, da bi ljudje vedeli, da ima astrologija tudi temelje svojega vedenja. In astrologe pozivam, da razvozlajo in si razjasnijo skrivnostni temeljev astrologije in da vzpostavijo nek odnos tudi z zvezdami in nebom, kajti astrolog, ki nima odnosa z nebom, ki se ne obrača z radovednostjo k nebu, je mrtev astrolog, saj je izgubil vez s tistim, na čemer temelji njegova veda. Ne bojte se dvomiti v astrologijo, dvom in resnica sta brat in sestra. 

Mene astrologija znova in znova preseneti. Srečam neko osebo prvič, pa jo vidim in poznam bolje kot marsikdo. Odpre se ti vpogled v skrivnost imenovano človek in življenje.

Vendar še enkrat, astrologija je le približek stvarnosti. Približek pa ni samo zaradi metode in temeljev iz katerih izhaja, približek je tudi v bolj vsebinskem smislu, ker astrologija ne kaže našo stvarno bistvo, temveč le našo pogojeno bit.  

napisala astrologinja Mihaela