ČUSTVENA GUGALNICA
Morda tudi vi v vašem partnerskem odnosu opažate kaj podobnega, morda pa v odnosu s svojimi starši ali z otroki. Johna Gray, avtor knjige »Kar čutiš, lahko zdraviš« tovrstne situacije opisuje kot »učinek gugalnice«: Če neko čustvo potlačujemo, ga bo izrazil naš partner ali kdo drug od bližnjih, na primer otrok. In seveda obratno: Izrazili bomo tudi tista čustva, ki jih potlačuje naš partner. Nekaj takega se dogaja tudi med Tadejo in Miranom z začetka tega članka – njega postane strah, a tega ne pokaže (moški bi naj vendar bili pogumni) in ta strah se na nezavedni ravni prenese na njegovo ženo in ga ona izrazi namesto njega. Podobnih primerov je v življenju veliko, tudi zato ker smo ljudje na čustveno-energijski ravni mnogo bolj povezani kot na fizični. Kajti čustva niso samo nekaj, česar se zavedamo v možganih, temveč gre za čustveno energijo, ki se prenaša med nami na nezavedni ravni.
Da bi zmanjšali učinek prenosa čustev oz. bili manj podvrženi čustvenim vplivom drugih ljudi na vas, je smiselno, da krepite svojo čustveno stabilnost in notranji mir v sebi. Če vam je blizu, vsakodnevno izvajajte globinsko sprostitev ali meditacijo. Čez dan pa bodite pozorni na to, kaj vnašate v svojo psiho, in bodite pri tem dovolj izbirčni. Tako kot je za telo pomembna fizična hrana, je za duševnost pomembna duševna hrana. Bodite pozorni na to, kaj gledate po televiziji, kakšno glasbo poslušate, kakšne časopise in knjige berete, kje se gibate v prostem času (na primer gozd, narava ali nakupovalni center), s kom se družite, o čem se pogovarjate. Vse, kar vnašamo v svojo duševnost, lahko naša čustva še dodatno razburka ali pa jih umirja. Lahko bi govorili o čustveno-miselni higieni, ne samo o fizični, in prav je, da skrbimo zanjo. Bodite pozorni tudi na to, kakšne so vaše misli, o čem razmišljate, saj misli močno vplivajo na čustva.
Pomembno je tudi, da se naučite čustvene pismenosti, saj danes s čustvi še vedno ravnamo več ali manj neustrezno. Dragoceno, je da si pridobite znanje o čustvih – preberite knjigo ali obiščite kakšno predavanje. Vzemite čustva kot svoje prijatelje, zaveznike, ki si želijo vaše pozornosti in vašega vodstva. Učite se z njimi konstruktivno ravnati, kajti vsako čustvo ima svojo pozitivno vlogo, svojo funkcijo, če le znamo z njim ravnati. Jeza, na primer, nam je v pomoč, da se postavimo zase, za svoje pravice, saj nam da energijo, da smo odločni, kadar je to potrebno. Strah nas lahko opozori na nevarnost ali pa nas spodbudi, motivira. Žalost nam je v pomoč, da se poslovimo od vsega, kar je za nas izgubljeno, hkrati pa nas vabi h globljemu razmisleku o sebi, vrednotah, življenjskem smislu.
O svojem čustvenem doživljanju se je seveda dragoceno tudi pogovarjati, saj lahko s tovrstnimi vsebinami poglobimo in obogatimo medsebojne odnose. Problem je le v tem, da se velikokrat o tem težko pogovarjamo, ker se drug drugemu ne upamo čustveno odpreti. Nekateri ljudje pa sploh nimajo pravega stika s svojimi čustvi in se ne zavedajo, kaj čutijo oz. kaj se dogaja v njihovi duševnosti. Za njih je zato prvi korak k bolj ustreznemu ravnanju s čustvi zavedanje in iskanje odgovorov na vprašanje: "Kaj sedaj ob-čutim?"
Boštjan Trtnik
