Divji kostanj in njegova čistilna moč
Divji kostanj vsebuje saponin escin. Saponini so snovi, ki jih najdemo v številnih rastlinah in ščitijo rastline pred plesnimi, v zdravilnih pripravkih pa olajšajo izkašljevanje, razgrajujejo sluz, pospešujejo izločanje vode iz telesa ipd.
Saponini v kombinaciji z vodo zmanjšujejo površinsko napetost vode in posledica je penjenje, emulgiranje in disperzija (razpršijo maščobe), kar je odlično za čiščenje. Rastlinski saponini so seveda povsem naravni, biološko razgradljivi in našega okolja ne obremenjujejo.
Kako pridemo do divjega kostanja?
Za potrebe izdelave čistilnih sredstev oz. peneče se tekočine potrebujemo plodove. Plodove nabiramo oktobra in si jih lahko oz. moramo nabrati za celo leto. Na srečo se divjega kostanja hitro nabere nekaj kilogramov. Še sveže plodove čim bolj na drobno narežemo (to ni ravno enostavno) ali pa jih zdrobimo. Najbolje je s kakšnim kmetijskim drobilnikom, ne poizkušati z gospodinjskimi aparati. Dobra varianta je tudi, da jih naložimo v bombažno vrečo in zdrobimo s kladivom. Zdrobljeni kostanj posušimo in tako shranimo za celo leto.
Kako pripravimo milno oz. penečo se
tekočino?
- Razrežemo 3 sveže kostanje, jih damo v steklen kozarec in prelijemo 1 dcl vroče vode. Pustimo stati nekaj ur. Precedimo in tekočino uporabimo za čiščenje ali za pranje perila.
- Uporabimo 2 žlici zmletih in posušenih kostanjev oz. t.i. kostanjeve moke, prelijemo z 1 dcl vroče vode. Pustimo stati nekaj ur, precedimo in tekočino uporabimo za čiščenje ali za pranje perila.
Za kaj vse lahko milno kostanjevo tekočino
uporabimo?
- Milno tekočino uporabimo kot pralni prašek, lahko tudi za ročno pranje perila. Za belo perilo dodamo še 1 žličko sode bikarbone.
- Nastalo milno tekočino lahko uporabimo tudi za pomivanje posode.
- Prav tako je uporabna pri čiščenju drugih površin v gospodinjstvu, kot so npr. tla, leseno pohištvo, oken ipd.
Skratka je zelo dobro splošno čistilo. Za trdovratnejše madeže pa bo vseeno potrebno uporabiti kaj drugega.
Kostanj ali oreščki?
Pralna moč kostanja je povsem enakovredna t.i. pralnim oreškom, ki prihajajo iz Indije. Pralni oreščki so nedvomno naravni, vendar pa so tujek v našem okolju. Poleg tega tako z lahkoto kupimo nekaj naravnega, pri čemer pa se ne vprašamo kaj pravzaprav pomeni proizvodnja in masovna prodaja tega izdelka v izvorni državi. Predvsem pa se tukaj postavlja vprašanje, zakaj bi sploh morali uporabljati nekaj eavtohtonega, če imamo podobno sredstvo, no pravzaprav več podobnih sredstev, praktično na domačem dvorišču – le malce se je potrebno potruditi.