Stirje dogovori tolteske modrosti ? MOLITVE
Objavljeno: 7.11.2004
Avtor: LN Uredništvo
ŠTIRJE DOGOVORI TOLTEŠKE MODROSTI
(praktični vodnik na poti k osebni svobodi)
(*izdala zalozba GNOSTICA, Ljubljana, 2002)
MOLITVE
Vzemite si trenutek in zaprite oči, odprite srce in občutite vso ljubezen,
ki prihaja iz njega.
Rad bi, da se v srcu in umu pridružite mojim besedam in občutite močno vez
ljubezni. Skupaj bomo zmolili čisto posebno molitev in tako doživeli
povezanost s svojim Stvarnikom.
Usmerite pozornost na svoja pljuča, kakor da bi obstajala samo ta, in nič
drugega. Občutite radost, kadar se vam razširijo, da bi zadostila
najpoglavitnejši potrebi človeškega telesa: potrebi po dihanju.
Globoko zajemite sapo in občutite zrak, ki vam polni pljuča. Občutite zrak
kot ljubezen, nič drugega kot ljubezen. Bodite pozorni na povezavo med
zrakom in pljuči, na povezavo ljubezni. Razširite pljuča in jih polnite z
zrakom, dokler telo ne bo začutilo potrebe po tem, da ga izdihne. In tedaj
izdihnite in znova občutite radost. Kajti radost občutimo vselej, kadar
zadostimo kaki telesni potrebi. In dihanje nas navdaja z veliko radostjo. Že
samo dihanje zadostuje, da smo vselej srečni, da uživamo življenje. Že samo
biti živ je dovolj. Občutite torej veselje ob tem, da ste živi, veselje v
občutju ljubezni....
MOLITEV ZA SVOBODO
Danes, Stvarnik vesolja, te prosimo, da prideš med nas in z nami deliš
zavezo ljubezni. Vemo, da je tvoje pravo ime Ljubezen, da imeti zavezo s
tabo pomeni nihati na istih valovnih dolžinah, z istimi nihaji, kot nihaš
ti, zakaj ti si edino, kar obstaja v vesolju.
Pomagaj nam danes, da bomo kakor ti, da bomo ljubili življenje, da bomo
ljubezen. Pomagaj nam, da bomo ljubili, kakor ljubiš ti, brezpogojno, brez
pričakovanj, brez obvez, brez vsakršnih sodb. Pomagaj nam, da bomo ljubili
sebe in se sprejemali brez kakršnihkoli sodb, kajti kadar si sodimo, se
vselej spoznamo za krive in se kaznujemo.
Pomagaj nam, da bomo brezpogojno ljubili vse, kar si ustvaril, še zlasti
druge ljudi, in še zlasti tiste, s katerimi živimo - svoje sorodnike in one,
ki jih tako zelo skušamo ljubiti. Kajti če jih zavračamo, zavračamo tudi
sebe, in če zavračamo sebe, zavračamo tebe.
Pomagaj nam, da bomo ljubili druge, brezpogojno, takšne, kakršni so. Pomagaj
nam, da jih bomo sprejemali takšne, kakršni so, brez sodb, kajti če jim bomo
sodili, jih bomo spoznali za krive, jim zamerili in jih hoteli kaznovati.
Očisti nam danes srce vsakršnega čustvenega strupa, ki nas razjeda, osvobodi
duha sleherne sodbe, tako da bomo lahko živeli v popolni spokojnosti in
popolni ljubezni.
Danes je čisto poseben dan. Danes odpiramo svoje srce, da bomo lahko spet
ljubili, da bomo lahko spet rekli drug drugemu 'ljubim te', brez strahu,
iskreno. Danes se darujemo tebi. Pridi k nam, uporabi naš glas, naše oči,
naše dlani, uporabi naše srce, da bodo delili svojo ljubezen v zavezi z
vsakomer. Pomagaj nam danes, Stvarnik, da bomo kakor ti. Hvaljen bodi za
vse, kar sprejemamo ta dan, še zlasti za svobodo, da smo, kar smo. Amen.
MOLITEV ZA LJUBEZEN
Zdaj bomo skupaj sanjali prelepe sanje - sanje, ki jih boste radi sanjali
ves čas. V teh sanjah ste sredi prelepega, toplega sončnega dne. Slišite
ptice, veter in reko. Zdaj greste k tej reki. Na njenem bregu srečate
starca, ki meditira, in vidite, da mu iz glave sije prelepa svetloba vseh
mogočih barv. Nočete ga motiti, a tedaj začuti vašo navzočnost in odpre oči.
Te oči so polne ljubezni in spremlja jih širok smehljaj. Vprašate ga, od kod
mu vsa ta čudovita svetloba in kako jo lahko žarči. Prosite ga, ali bi lahko
še vas naučil tega. Odgovori vam, da je nekaj podobnega tudi sam pred
mnogimi leti prosil svojega učitelja.
In starec vam začne praviti svojo zgodbo:
»Moj učitelj si je odprl prsi, vzel srce iz njih in iz srca potegnil prelep
plamen. Potem je odprl prsi še meni, mi vzel srce iz njih in vsadil vanj
tisti plamenček. Nato mi je srce vrnil, in kakor hitro je bilo na svojem
mestu, sem v prsih začutil silno ljubezen, kajti plamen, ki mi ga je vsadil
v srce, je bil njegova lastna ljubezen.
Ta plamen je nato rasel in rasel v mojem srcu in nazadnje postal velik,
mogočen ogenj - ogenj, ki ne sežiga, temveč čisti vse, kar se ga dotakne. In
ta ogenj se je dotaknil sleherne celice mojega telesa, in celice mojega
telesa so mi ljubezen vrnile. Postal sem eno s telesom, moja ljubezen pa je
samo še rasla in rasla. In ogenj se je dotaknil slehernega čustva moje duše,
in vsa čustva so se spremenila v močno, silovito ljubezen. In vzljubil sem
samega sebe, popolnoma in brezpogojno.
Ogenj pa je še kar naprej gorel, in začutil sem potrebo po tem, da bi svojo
ljubezen delil. Sklenil sem torej cepiti drobec nje na vsako drevo, in
drevesa so mi ljubezen vrnila; postal sem eno z njimi, a ljubezen se ni
ustavljala, ampak je še kar naprej rasla in rasla. Položil sem košček
ljubezni v sleherni cvet, v travo, v zemljo, in vse to me je vzljubilo in
postalo eno z mano. Moja ljubezen pa je samo še rasla in rasla, in vzljubil
sem sleherno žival na tem svetu. Živali so mi odgovorile in mi ljubezen
vrnile, in postali smo eno. Toda moja ljubezen je še kar naprej rasla in
rasla.
Položil sem torej drobec ljubezni v sleherni kristal, v sleherni kamen v
zemlji, v prah, v kovine, in vse to mi je ljubezen vrnilo, in postal sem
eno z zemljo. Potem sem sklenil, da zasejem svojo ljubezen še v vodo, v
oceane, v reke, v dež, v sneg. In vse to mi je ljubezen vrnilo, in postali
smo eno. Moja ljubezen pa je še kar naprej rasla in rasla. Sklenil sem
torej, da jo dam še zraku, vetrovom. Začutil sem močno vez z zemljo, z
vetrovi, z oceani, z naravo - moja ljubezen pa je še kar rasla in rasla.
Ozrl sem se v nebo, v sonce in zvezde, in dal drobec svoje ljubezni v vsako
zvezdo, v mesec, v sonce, in ljubezen so mi vrnili. In postal sem eno z luno
in soncem in zvezdami, moja ljubezen pa je še kar naprej rasla in rasla. In
zasadil sem drobec nje v slehernega človeka, in postal sem eno s človeštvom.
Kamorkoli grem, kogarkoli srečam, vidim sebe v njegovih očeh, saj sem del
vsega. Del vsega pa sem, ker ljubim.
In tedaj si starec odpre prsi, vzame iz njih srce, v katerem gori tisti
prelepi plamen, in ta plamen vloži v vaše srce. In zdaj se v vas začne
razraščati tista ljubezen. Zdaj postajate eno z vetrom, vodo, z zvezdami, z
vso naravo, z živalmi in z vsemi ljudmi. Čutite vročino in luč, ki jo oddaja
plamen v vašem srcu. Iz glave vam sije prelepa svetloba vseh mogočih barv.
Ožarjeni ste z žarom ljubezni in molite:
Hvala ti, Stvarnik vesolja, za dar življenja, ki si mi ga dal. Hvala ti, da
si mi dal vse, kar sem kdaj resnično potreboval. Hvala ti za priložnost, da
sem izkusil to prelepo telo in ta prelepi um. Hvala ti, da z vso svojo
ljubeznijo prebivaš v meni, s svojim čistim in brezmejnim duhom, s svojo
toplo in žarečo svetlobo.
Hvala ti, da uporabljaš moje besede, da uporabljaš moje oči, da uporabljaš
moje srce in po njem deliš svojo ljubezen, kamorkoli grem. Ljubim te prav
takšnega, kakršen si, in ker sem tvoja stvaritev, tudi sebe ljubim prav
takšnega, kakršen sem. Pomagaj mi, da ohranim ljubezen in mir v srcu in da
si s to ljubeznijo ustvarim novo življenje, da vse dni svojega življenja
preživim v ljubezni. Amen.
