Kaj je pravo bistvo Narave?
Objavljeno: 19.1.2004
Avtor: LN Uredništvo
Le nekaj znanstvenih nacel ima vecji vpliv na clovestvo, kot pa Heisenbergov princip nezanesljivosti "1", ceprav je bilo bistvo tega nacela ves cas zelo sporno.
Jedro Heisenbergovega principa nezanesljivosti je zelo enostavno. Ni si mogoce predstavljati in izvajati dovolj natancnega in samostojnega poskusa, ki bi razlozil nedolocljivo obnasanje podatomskih delcev, kot so elektroni. Heisenberg je dokazoval, da dokler poskusne studije ne moremo dokazati z materialnimi instrumenti, ne moremo ustvariti teorije. Preprosto zato, ker je ne moremo eksperimentalno preveriti.
Namesto tega je iz prakticnioh razlogov predlagal razlago, da je podatomska realnost neznana in se je na da raziskati. Njegov princip nezanesljivosti je dovolj razumno dolocil meje nezanesljivosti in omogocil, da uporabimo statistiko, kot edini nacin za oceno podatomsih procesov. Heisenbergov pristop se je izkazal za zelo prakticnega in je omogocil nezaslisan razvoj materialne tehnologije. Istocasno pa je to okrepilo prepricanje o pravilnosti principa nezanesljivosti. Tako je Heisenbergov princip nezanesljivosti dobil zeo velik ugled in status Naravnega Zakona. Postal je zakon izven vsakega dvoma.
Najbolj znan izzivalec principa nezanesljivosti je bil Albert Einstein, ki je svoje nestrinjanje z nezanesljivostjo, kot osnovo Univerzuma izrazal s fenomenalnim stavkom, da " Bog ne kocka " (God does not play dice). Ker je njegov pogled se vedno zelo potreboval razumno razlago za mnoge ocitne nedolocljive dogodke v subatomskem svetu in si Einstein ocitno ni mogel zamisliti boljse moznosti, je bil splosno sprejet prakticen Heisenbergov pristop.
Ta clanek je razmisljanje o se eni moznosti, ki je znanstveniki niso dovolj poglobljeno raziskali, ali pa celo spregledali. Razprava o moznosti, da bi bilo lahko nedolocljivo obnasanje podatomskih delcev posledica razumno vkodiranega vnosa informacij v njih.
Rezultat elektro-fotonskih poskusov, ki so predstavljeni v tem clanku, napeljujejo na to, da bi lahko razclemba tega koncepta imela morda celo vecji vpliv na clovestvo, kot pa ga je imel Heisenbergov princip nezanesljivosti. Ze danes je dokazano, da je kvantni prenos vkodirane informacije mozen. Ni pa to le najverjetnejsa, ampak je tudi temeljna in bistvena znacilnost nase materialne realnosti. Omogoca nam, da lahko preverimo in dolocimo Namen obstoja celotnega Univerzuma.
Razsirjanje in prenos spektralnih informacij
Je z uporabo elekromegnetnih (EM) valov mogoce prenasati informacije, na tak nacin, da prenos ne bi bil moten, tudi ob zelo mocnih elektromegnetnih motnjah? Je mogoce narediti prenos, ki bo tako "odporen pred motnjami" (jam proof), da ga nihce ne bi mogel motiti? Je prenos lahko kodiran tako, da bo popolnoma zaseben in ga ne bo mogoce prekiniti? Kolikokrat in do katere meje, se lahko kolicina informacij, ki se bo prenasala v dolocenem pasovnem obsegu, poveca?
Po drugi svetovni vojni, so vlade v stevilnih dezelah sveta narocale veliko raziskav, da bi dobili odgovor na zgornja vprasanja. Rezultat teh raziskav je tehnologija, ki se danes imenuje prenos "spektralnega sirjenja".
V prenosu "spektralnega sirjenja" je informacija digitalno kodirana in se " siri " v dolocenem razponu (spektrumu) elektromagnetnih (EM) frekvenc. Le sprejemnik, ki je zelo specialno izdelan in programiran s posebno prenosno kodo lahko sprejema take podatke. Za vse ostale sprejemnike se vse zdi kot "hrup".
Po mnogih letih vojaske rabe se je "spektralno sirjenje" pricelo na siroko komercializirati v digitalnih mobilnih telefonskih omrezjih. Ker je "spektralno sirjenje" na videz "odporno pred motnjami" (jam proof), lahko milijoni ljudi govoriljo istocasno na istem frekvencnem obmocju, ne da bi se motili med sabo. Inteligentno digitalno kodiranje podatkov se "siri" v prostor in jamci zasebnost pogovorov. Gostota podatkov pa je v vseh frekvencnih pasovih do popolnosti izkoriscena.
Poskus na univerzi
Na periferiji velikega mesta, je skupina zelo inteligentnih studentov dobila nalogo, da razisce "cudno" obnasanje elektromagnetnih (EM) valov v frekvencnem razponu 1.9GHz ob tem, da niso vedeli, da se ta frekvencni razpon uporablja za omrezja digitalne mobilne telefonije.
Da bi lahko dolocili svoja opazanja so studenti izbrali dva parametra. Frekvenco in jakost elektromagnetnih nihanj. Ob uporabi sprejemnikov, anten in spektralnih analizatorjev, so hitro ugotovili, da se elektromagnetni valovi na frekvencnem pasu obnasajo zelo nepredvidljivo in nakjucno.
Na vseh frekvencah je intenzivnost elektromagnetnih oscilacij bila zelo nestabilna in nezanesljiva. Ugotovili so tudi, da obstaja visoka zanesljivostin ponovljivost, ko se pri "doloceni" frekvenci pojavlja v kateremkoli casu tudi tocno dolocena jakost. Problem pa je bil, da je bilo nemogoce predvideti, pri "kateri" frekvenci in kdaj se bo to zgodilo. Naleteli so tudi na resen problem pri zanesljivosti teh meritev. Ugotovili so, da se je njihova presoja zelo hitro "razblinila", ker so se v elektromagnetnih valovih pojavljali tudi kratki grebeni in razpoke.
Navdihnjeni s "kvantno mehaniko", ki je bila v dvajsetem stoletju zelo promovirana, so se studenti odlocili za podoben pristop. Dolocili so svoj "princip nezanesljivosti", dolocili meje za svojo "nezanesljivost", sprejeli statisticen pristop in se usmerili na predvidevanje "moznosti" opazovanih primerov.
Po nekaj mesecih dela, so bili studenti zelo ponosni na svojo "teorijo". Ta je lahko predvidela mnoge dejanske moznosti v dolocenem frekvencnem pasu. Prepricani so bili, da je njihova teorija dejansko "opisala Realnost". Statisticno gledano jo tudi je.
Najbrz ste opazili, da so s privzemanjem statisticnega pristopa nasi studenti popolnoma OBSLI veliko zelo razumnih razprav. S tem je postalo ocitno, da so bili njihovi zakljucki doloceni in omejeni z njihovo domisljijo?
Studenti si niso mogli zamisliti, da je bilo tisto, kar se jim je zdelo "nakljucno" posledica zelo inteligentno vnesene in vkodirane informacije? Rezultat je bil tak, ker te informacije niso niti poskusili dekodirati.
Zakaj in kako so studenti razvili prepricanje o nakljucnem procesu lahko razclenimo bolj v podrobnosti. Osnovni razlog za njihovo zmotno prepricanje je bil, da niso uspeli narediti nobenega neomajnega predvidevanja o elektromagnetnih valovih, ki so jih opazovali.
Verjemite, da ni bilo nic nakljucnega v merjenih elektromagnetnih valovih. V resnici vsako uro milijoni ljudi sprejema inteligentne zveze v dvosmernih pogovorih. Z namenom izmenjave informacij so vse te zveze neprestano kodirane v elektromagnetne valove nekaj tisockrat na sekundo, v digitalnem prenosnem telefonu. Nasi studenti so pogresili, ker so si zamisljali in raziskovali edino moznost ces, da opazujejo "nakljucni" proces.
Ali nam ne postaja neprijetno ob spoznanju, da je bila celotna znanost 21-tega stoletja na Zemlji zgrajena na "principu nezanesljivosti"? Nismo morda nekaj zelo pomembnega zgresili v zvezi v Univerzumom?
"Najpomembnejsa ni pojavnost, ampak tisto, kar je za tem." "2"
Je Univerzum ustvarjen z namenom?
Se je Univerzum zgodil po nakljucju, ali je rezultat razumnega nacrtovanja? Kaj je bolj mozno? Realna moznost, da bi se Univerzum pojavil "po nakljucju" je neskoncno majhna. Vseeno pa v to moznost kot edino, verjame celotna znanost na Zemlji.
Kaj bi dosegli, ce bi sledii le temu razmisljanju? Je to, da Univerzum obstaja lahko ze dovolj velik dokaz, dokaz sam po sebi? Zato ker Univerzum dejansko obstaja, se nihce vec ne sprasuje o moznosti, da bi Univerzum sploh obstajal.
Moj namen je oceniti drugacno moznost. Obstaja skoraj neomejeno stevilo drugacnih moznosti sklepanja. Predvsem to, da je Univerzum bil ustvarjen z razumom in, da kot razumna stvaritev ima Namen. "3"
Dejansko se razumnemu in iskrenemu opazovalcu zdi vsak atom v Naravi okoli nas mojstrovina razumne stvaritve. Naravo lahko v svoji celosti smatramo za manifestacijo resnicno velikega razuma, mnogo vecjega kot bi si ga sploh lahko zamislili.
Nasprotno pa se nihce na Zemlji ne zdi dovolj razumen, da bi lahko ustvaril atom. Celo najbolj enostavnega. Dosedaj smo se naucili le, kako ga razbiti na koscke. Se danes ne moremo razumeti in predvideti vseh podrobnosti o posledicah moznega atomskega unicenja. Kaj bi dejali otroku, ki neprestano unicuje igrace, le zato, da bi dokazal, kako "igrace lahko same sebe ustvarijo"? In unicevanje se nadaljuje....
Cele generacije razumnih ljudi na Zemlji so se trudile, da bi lahko razjasnili kako so elektroni in podatomski delci sestavjeni. Ker nihce ne more prikazati dokoncnega modela nihanja elektrona, je bilo enostano proglaseno, da so nestabilna in, da se ji ne da raziskati. Posledicno je bil ustvarjen matematicni model elektrona in drugih delckov s poudarkom na presoji moznih dolocenih stanj v nihanju, glede na Heisenbergov princip.
Je mozno, da si lahko danes razlozimo nezanesljivost v nihanju elektrona, kot dejanski dokaz stalnega pretakanja informacij med elektroni? Bi lahko bil Univerzum velikanska priloznost za predelavo informacij?
Ko opazujemo razumno delovanje Narave okoli nas je zelo tezko ne priznati, da stvaritev Univerzuma zahteva izjemno velik Razum. Z veliko verjetnostjo lahko zakljucimo, da je najvecje bistvo razuma sposobnost ustvariti in obdelati informacijo.
Ali ne postaja ocitno, da sta skladiscenje in izmenjava podatkov najbolj bistveni znacilnosti, ce ze ne najvisji namen v resnicno inteligentno ustvarjenem Univerzumu?
Kvantno racunalnistvo
Koliko elektronov potrebujemo, da bi lahko shranili vse iz vasega racunalniskega trdega diska?
Teoreticno le enega. Ce le poskrbimo, da bodo podatki bistro fazno-kodirani v elektronov temeljni rezim nihanja.
Ce mislite, da so to sale ali pozeljivo razmisljanje ter spekuliranje, premislite se enkrat. Gospodje Ahn, Weinacht in Bucksbaum iz univerze Mischigan Institute of Technology /MITS/ so bili prvi, ki so eksperimentalno dokazali "4", v sicer majhni meri, da se podatki lahko v resnici fazno kodirajo v fotonsko vsebino elektrona..
Znanstveniki se strinjajo, da je teoreticna kapaciteta enega elektrona ali celo samo enega fotona fenomenalna "5", ceprav je sposobnost kodiranja in povracanja informacij z danasnjo tehnologijo se zelo majhna in za njih zelo velik strokovni izziv.
Je morda nakljucje, da je kapacivna sposobnost hranjenja podatkov vsakega elektrona v Univerumu tako zelo velika? Ali je nakljucje, da spominska kapaciteta raste, le kadar je informacija inteligentno kodirana. Do katere mere se lahko v Naravi in v nas fenomenalna sposobnost hranjenja povecuje in razvija?
Raziskovalni rezultati gospodov Ahna, Weinachta in Bucksbauma "4" kazejo, da je hranjenje informacij na kvantnem nivoju lahko le zacasno(kratke dobe). Da bi zadrzali spomin, moramo uporabiti neprestano kopiranje in osvezevanje informacij. Ali se ravno to ne dogaja z vsakim elektronom in fotonom v Univerzumu? Se nam ne dozdeva, da vsak elektron neprestano emitira, absorbira in "izmenjuje" fotone?
Ali nima glavne vloge elektronski tok in elektro-fotonsko polje okoli nasega telesa vlogo izmenjave informacij? Ali ni stalen prenos informacij lastnost, ki nas dela zive?
Penfield, ki je pionir v mozganski kirurgiji je v raziskavah skozi celo svoje zivljenje vztrajal "6", da izvor clovekove zavesti definitivno ni v mozganih. Se morda s tem razkriva, kje in kako je dejansko vkodirana nasa zavest?
Je nasa zavest elektro-fotonska? Je nas razum vkodiran v elektronih in fotonih na kvantnem nivoju?
Poskusi s stimulacijo elektro-fotonske emisije
Biofizik Konstantin Korotkov iz St. Petersburga iz Rusije je vec kot dvajset let studiral informacijski aspekt spodbujene elektrofotonske emisije okoli cloveskega telesa in drugih objektov "7".
Ugotovil je, da je, ce je hotel dobiti zanesljivo in ponovljivo informacijo iz posnetega elektro-fotonsega sija moral optimizirati svojo merilno napravo. Potrebno je bilo minimalizirati vpliv temperature prostora in vlage z uporabo polprevodniske kamere ter fotografskega procesa. Istocasno je bilo tudi potrebno optimiziranje parametrov v postopku stimulacije elektro-fotonskih sevanj. Leta 1996 je Korotkov razvil instrument za stimulacijo, snemanja in obdelavo elektro-fotonskih slik in tehniko je poimenoval sprozanje plinskih vizualizacij /Gas Discharge Visualisation/.(GDV) "7".
Korotkov je potrdil, da jakostna porazdelitev sprozenega elektro-fotonskega sija okoli cloveskih prstnih blazinic vsebuje osupljivo jasno in razumljivo informacijo o cloveskem fizioloskem in psiholoskem stanju.
Ceprav je metoda za prepoznavanje vzorcev se vedno v zacetni razvojni fazi so obsezni klinicni testi vodeni po vsej Rusiji pokazali, da je ustrezanje med tehniko GDV in konvencionalnimi diagnosticnimi metodami vecje od 98%. Ruska akademija za znanost in zdravstvene oblasti so odobrili neomejeno uporabo GDV tehnike in opreme ze leta 1999.
GDV diagnosticni sistem "7" je osnovan na stimulaciji in snemanju 40 ms elektro-fotonskega sija okoli prstnih blazinic, vsakega prsta posebej. Z uporabo klinicno preverjenih tabel "7" je mozno dolociti, ne le to kar se dogaja v cloveskem telesu, ampak tudi kje se to dogaja. Predvsem z pregledovanjem dolocenih sektorjev elektro-fotonskega sija "7".
Ceprav se GDV sistem Korotkova pretezno uporablja za prikazovanje pomanjkljivosti fizicnega telesa in primerjanje ucinkovitosti razlicnih terapij "7", se zdi kot, da bi informacija, ki je vkodirana v elektro-fotonskem siju imela direkten izvor v clovekovi zavesti. Naslednja testa "8", ki jih je vodil avtor tega teksta v Melbournu, v Avstraliji, uporabljata GDV sistem ter ilustrirata utemeljitev takega zakljucka.
(*grafike niso vkljucene)
Slika 1.a Barvno kodiran prikaz jakostne porazdelitve sprozenega elektro-fotonskega sija okoli cloveskih prstnih blazinic posnetih z GDV instrumentom.
a) spiralna okvara v sektorju 3 na levem kazalcu potrjuje raka na crevesu
b) spiralna okvara na jakosti sija v sektorju prstanca na levi roki osebe, ki se BOJI raka na spolovilih.
Slika 1a) kaze primer pacienta z rakom. Spiralna okvara (reza) je znacilna za raka "8" in je prisotna v sektorju 3 v elektro-fotonskem siju okoli levega kazalca. To doloceno mesto ustreza prebavilom "7". Pacient je umrl zaradi crevesnega raka nekaj tednov po opravljenih testih.
Slika 1b) Prikazuje sprozen elektro-fotonski sij osebe, ki se je bala, da ima raka, a ga dejansko ni imela. Rakava spiralna okvara v razporejeni jakosti elektro-fotonskega sija ustreza natanko locirani predstavi pacienta. Gre za urino genitalni predel "7". Nekaj kasnejsih GDV snemanj je spremenilo pacientova sprejemanja in odpravilo z njegovim srahom. Kasneje ni bilo vec znakov raka "8". Podrobna kasnejsa raziskovanja v nekaj naslednjih dneh so potrdila odsotnost raka.
Iz zgornjega primera je razvidno*, da enako dejanska bolezen, kot samo strah pred njo povzrocita zelo podoben vzorec v prefinjenem elektro-fotonskem siju. Videti je, da se nase misli ali obcutki nemudoma odrazajo v elektro-fotonskem siju okoli nas. Je elektro-fotonski sij izvor vsega?
Ce so misli cloveka res elektro-fotonske narave, je z nasim umom pod dolocenimi pogoji mozno vplivati na parametre dolocenih "zunanjih" elektro-fotonski procesov. Eden od mnogih "7" prepricljivih poskusov Korotkova, ki prikazuje ta proces je poskus z vodo "7". En mililiter deionizirane vode je bil vstavljen v GDV instrument, tako da bi lahko posneli dovolj veliko stevilo ponovljivih elektro-fotonskih slik. Brez zunanjih vplivov je bila jakost elektro-fotonskega sija vode stalno enaka. Zatem so vodo podvrgli zelo mocni zavestni koncentraciji visoko razvite osebe-g. Allana Chumaka. V bistvu se je Alan usmeril na miselno koncentracijo, da je voda sestavni del njega samega (njegovega Jaza). Med Allanom in katerim koli delom instrumenta ni bilo nebenega fizicnega stika. Po nepretrganem deset minutnem zavestnem prenosu informacij, je postal elektro-fotonski sij skoraj 30 (trideset) krat bolj intenziven, kot pa je bil preje, kar je videti na sliki 2.
(*slike niso vkljucene)
Slika 2.: Jakost razporejenega stimuliranega elektro-fotonskega sija okoli vzorca deionizirane vode. Levo je voda v zacetni fazi in desno zavestno modificirana voda. Slike so objavljene z dovoljenjem g,. Korotkova.
Sodobni fiziki ne morejo razloziti zgornje* spremembe v elektro-fotonskem siju vode. Vecina bi zgolj tehnicno dejala, da je to cisto fizicen proces in vsebuje elektricno praznjenje v zrak okoli vzorca vode. Korotov napeljuje na misel, da si povecanja elektro-fotonskega sija okoli kapljice vode ne moremo razloziti brez upostevanja energijskega pretoka informacij iz nase zavesti.
Nadaljnji poskusi dokazujejo, da novo "zavestno" stanje vode ni le trajno ampak tudi "nalezljivo". Zdi se da se nov vzorec sveze vode v svoji posodi "uci" in za vec dni "sprejema" novo stanje, ce je slucajno v blizini "zavestno spremenjenega" vzorca. Videti je, kot da ima voda "rada" jasno zavestno stanje. Potrjeno je tudi, da je z zavestno koncentracijo mnogo ljudi sposobnih spreminjati elektro-fotonske lastnosti vode, ceprav so rezultati njihovega vplivanja mogo manjsi, kakor od zgoraj navedenega Allana Chumaka.
Lahko nas um, kadar gre skozi primerno vadbo spreminja materijo? So nasi obcutki in misli v svojem jedru elektro-fotonskega izvora? Kje je lahko tisti realen in mozen izvor nasega zavedanja? Je elektro-fotonski pomen zavesti tako zelo tezko raziskati? Preden nadaljujemo razpravo o vseh moznih odgovorih, si poskusimo zamisliti malo vecjo sliko.
Si lahko zamislite stvaritev Univerzuma?
Kar sledi je velik izziv za vaso domisljijo. Ste pripravljeni?
Predstavljajte si, da se ni Univerzuma, da se VI odlocate, da bi ga nacrtovali in ustvarili. Ste inteligentni (razumni), vendar nimate " fizicnega telesa " . Tu ni atomov...
Kako ste lahko zaceli obstajati? Kako ste postali razumni? S pomocjo drobcenih valovanj in zmesnjave, ki se od casa do casa pojavijo v Nicu,. Nekako ste razvili sposobnost ustvarjanja, shranjevanja in obdelave podatkov. Vzelo vam je zelo veliko casa, morda milijardo ali bilijon nasih let in zgodili so se mnogi poskusi ter napake preden ste uspeli ohraniti doloceno obliko teh nihanj, da bi se lahko poigrali z njimi.
V procesu igre ste dobesedno razvili svoj razum, domisljijo, sposobnost razmisljati in vleci zakljucke. Tukaj ni bilo potrebno storiti nic vec. Ugotovili ste, da je postati bolj razumen mnogo bolj prijetno, kot ostati neumen in preprost. Vsakic, ko se odlocite, da ne boste dalj casa razmisljali, vas razum in domisljija nazadujeta in del vasega "spomina" se pobrise. Zatorej ste poskrbeli za motiv, da bi izzvali in stalno razvijali vas razum.
Nenadoma ste si po zelo dolgem poigravanju z informacijo, razmisljanju in zamisljanju, preizkusanju in napakah dokazali, da ste postali izjemno razumni. Razvili ste sposobnost zamisliti si in ustvariti karkoli, ceprav ta stvar ni se nikoli obstajala. Z uporabo vasega izjemnega razuma in domisljije, ste se naucili vkodirati podatke v drobcena nihanja v Nicu. Lahko ste predvideli rezultate svojih dejanj in posledice svojih stvaritev.
Obstaja veliko RAZLOGOV za vase zamisljanje in stvaritev materialnega Univerzuma? Morda povecanje cele vrste zavestih obcutkov? Ali to, da bi lahko poceli kaj res zelo zanimivega?
Na Zacetku je vse skupaj od vas zahtevalo izjemen napor razuma. Ze samo to, da ste lahko zadrzali svoj razum in spomin. Najbolje bi bilo oblikovati in ustvariti nekaj, kar bi samo sebe obdrzalo, vsaj za zelo kratek cas?
Zamislite si "elektron". Zamislite si, da bo bilo njegovo osnovno nihanje tako trajno, da bo njegov naraven cas razpada (ali njegov obstoj) deset milijard bilijonov let (10 22 let). Videti je tudi, da boste lahko v tem casu uporabljali 100 Giga Bytov razpolozljive spominske kapacitete v vsakem elektronu.
Zaveste se, da stvaritev takih "elektronov" zahteva precej mocna nihanja v Nicu. Dejansko zahteva, da se mora zgoditi brezmejna eksplozija. Resnicno zahteva pravi Veliki Pok. V preteklosti ste preizkusili mnoge male "poke", da bi se obdrzali, a rezultati in posledice so bile zelo kratkega trajanja. Zato ste si zamislili se mnogo vecjo eksplozijo, vecjo kot kadarkoli pred tem.
Zavedli ste se, da vam bo pravilno zamisljena eksplozija z natancno dolocenimi zacetnimi pogoji ponudila nekaj zelo zanimivih moznosti. Lahko bi generirali ali ustvarili veliko relativno stabilnih naravnih "oblik" in ne le elektronov. Te frekvencno dobro locene "elementarne" delce nihanj lahko kombinirate v "prostoru" in ustvarjate relativno stabilne "atome" iz njih pa se bolj zapletene strukture. To vkljucuje celo razumne in samostojne zive organizme.
Moznost, da bi obstajali inteligentni in samostojno delujoci posamicni razumi vam pomeni zelo veliko. Planirate, da lahko nekateri med njimi celo sami izberejo, da bodo svoj razum razvijali celo do te mere, kot ste ga vi sami. Vsec vam je ideja obstajanja inteligentnega spremstva.
Odlocite se, da boste ustvarili ugodne pogoje za razvoj njihovega razuma. Nacrtujete, da bodo imeli ti razumi dostop do gigantskega "elektro-fotonskega" spomina, ki ste si ga sami mnogo pred tem zamislili. Samostojni posamicni razumi bodo tako imeli dovolj moznosti, da bi razvijali svoj razum, mnogo hitreje, kot pa ste ga lahko pred tem vi sami. Posledice Velikega Poka postanejo tako ocitne.
Tukaj pa seveda obstaja se en velik problem. Veliki pok lahko dejansko v tistem trenutku unici vas lasten razum, vaso veliko prednost in pridobitev. Navsezadnje je veliki pok predvsem sprozeno gigantsko nihanje, mnogo vecje kot so bila nezna nihanja, ki ste jih uporabljali, da bi zadrzali svoj spomin in zavest v Nicu. In kako boste zascitili svoj razum?
Ocitna resitev, da bi zascitili svoj razum pred velikim pokom je, da ustvarite veliko stevilo "rezervnih (backup)" kopij. Najbolj elegantna resitev je, da vkodirate svoj Razum v "zacetne okoliscine" velikega poka, tako da bi lahko vsak "elektron", vsak "foton" in vsaka "temeljna naravna oscilacija" , ki bi se pojavila kot rezultat velikega poka, vsebovala odtis vas samih.
Ceprav lahko vsak elektron vsebuje zelo razlicne podatke, pa je tudi logicno, da boste vanj vkodirali najbolj pomembno, temeljno "kodo" vasega razuma, kot njegov temeljni sestavni delec. Navsezadnje ste nacrtovali, da boste imeli dovolj "razpolozljivega spomina" in vzpostavili take okoliscine, ko boste lahko zavestno nadzorovali vsak vidik vasega Univerzuma. Mnogo bolje, kot pa da bi le ta postal nakljucni in "pobegli stroj" brez vsake moznosti nadzorovanja in brez namena. Zelite ustvariti zakone obnasanja vasega Univerzuma, a tudi moznost obcasnega popravljanja teh zakonov, ko je to potrebno.
Druga nujnost, ki izhaja iz potrebe, da bi se zascitili pa je ta, da vkodirate svoj razum in spomin tako, da oba postaneta "odporna pred motnjami" (jam proof). Amplitudno kodirana frekvencna modulacija ocitno ni primerna, ker se jo da prevec enostavno motiti. Nepovezano(diskretno) sirjenje faznega kodiranja v zelo sirokem spektru se zdi zelo privlacna moznost in ostane stabilna in prisotna med mnogimi naravnimi oblikami nihanja. Ni pa privlacna le za to, ker je zelo neobcutljiva na motnje ampak tudi zato, ker omogoca, da lahko dosezete zelo visoko gostoto zapisovanja podatkov.
Nepovezano kodiranje ravno tako zasciti vas razum in spomin pred onesnazenjem in motnjami po velikem poku. Posebej bo zascitil vaso zavest pred razdiralnimi in preprostimi dejanji drugih manj razvitih samostojnih posamicih razumov. Komuniciranje z njimi izberete sele, ko postanejo dovolj razviti, da vas in vaso stvaritev razumejo.
Zavedate se, da dopusca univerzalno nepovezano fazno kodiranje vsakemu posamicnemu razumu v Univerzumu to, da ima popolno svobodo misli, v kateri vi tako zelo uzivate. Ko razdeljujete svoj "elektro-fotonski spomin" in dopustite, da lahko vsako "zivljenje samostojno zivi" se zgodi, da postane vse skupaj lahko zelo zanimivo in zabavno.
Ce zacnete ustvarjati cisto na zacetku, lahko seveda nacrtujete celoten sistem najbolj optimalno, kot si ga je mozno zamisliti. Vse skupaj ima svoje prednosti. Pojavijo se dolocene misli, obcutki in zavestni vtisi, ki so vam vsec. So pa tudi druge misli in obcutki, ki jih ne marate. Jih lahko prepoznate?
Ugotovite, da je kljucno merilo dobrega nacrtovanja sposobnost, da se kasneje tisto, kar ste nacrtovali lahko samoizboljsuje. Tako vas kot stvaritelja ne bo zmotila nobena kasnejsa potreba po popravljanju napak. To je se posebej pomembo, ker ste nacrtovali, da dovolite drugim posamicnim razumom popolno samostojnost. Seveda jih boste poskusali navdihniti, da se bodo sami razvijali. Toda kaj, ce se bodo odlocili, da vaso stvaritev pokvarijo in nadaljujejo z oddajanjem zmede v Univerzum?
Zanesljivo vam ne bo vsec ideja, da bi se morali odlociti, da ukinete zavestni obstoj takega posamicnega razuma. Tako oskrbite posamicne razume tudi z orodji in igracami za samounicenje?
Na nekem zelo dolocenem planetu poskrbeli za "pred-solanje" za skupine takih posamicnih razumov. Na oddaljenem in dobro izoliranem planetu, kjer se bodo lahko ucili sobivanja drug z drugim in preden bi lahko dosegli vas, del vase stvaritve in vasega eko sistema? To je videti zelo dobra ideja, saj ce taki posamicni razumi odklonijo samorazvoj, sobivanje ali odklonijo prepoznati kljucne znacilnosti in Namen vase stvaritve, bodo v dolocenem trenutku sprozili svoje iztrebljenje. To seveda ni tisto, kar ste zeleli. Seveda pa ne morete uzivati v tem, da imate opravka z idioti, ki zavracajo temeljno moznost razuma, da bi razmisljali. Rajsi imate, to da se ukvarjajo sami s sabo. Rajsi imate to, da se lahko sami odlocijo in izberejo po svoji Svobodni Volji, ali se bodo razvijali, ali izginili.
Radi imate razumno spremstvo. Zelite, da se vsakdo kolikor je mogoce hitro razvija, zato mu hocete "dati" vse, kar bi potreboval za tak razvoj. Odkritje, da najpomembnejih stvari v zvezi z zavestnim obstojem ni mogoce "dati", pa sprozi vase veliko zacudenje.
Ne glede na to, kako mocno si zelite, da bi postali posamezni razumi v prihodnosti Univerzuma razumni, ne morete "dati" nikomur niti delcka svojega razuma. Vsak posamicni razum (individuum) lahko postane razumen in bister izkljucno in popolnoma sam. Na popolnoma enak nacin, kot ste vi sami postali razumni, z zavestnimi izbirami, preizkusanjem okoliscin in izkusanjem njihovih posledic. In cisto na koncu: vlecenjem zakljuckov iz tega. Razvoj razuma je v popolnosti rezutat posamicnega napora.
Nikomur ne morete dati domisljije. Vsak posameznik jo lahko razvije le sam. Enako ne morete razumeti nekaj namesto koga drugega. Vsak posameznik lahko doseze razumevanje le sam. Ne morete izkusiti, izraziti ali celo povzrociti potrebo po neznih in blazenih obcutkih, kot je ljubezen namesto nekoga drugega. Vsak posameznik se mora uciti tega popolnoma sam.
Vsakemu posamezniku v vasem bodocem Univerzumu zelite stvari, ki jih ne morete dati. A to so tudi edine stvari, ki se jih ne da vzeti.
Tako morate zakljuciti, da je edina pomoc, ki jo lahko posameznikom zagotovite ta, da razvijete okoliscine za ucenje, okoliscine za izbiranje in izkusanje posledic.
Odkar so razvoj razuma in s tem povezane sposobnosti odvisni izkljucno od posamicnega napora, postane popolna in neomejena svoboda misli neomejena moznost za razvoj razuma. Se bolj doloceno-ne marate in ne potrebujete nobenih lutk, namesto ljudi. Iz tega razloga ste naredili vse kar ste lahko, da bi zagotovili, da je tak posameznik zasciten pred "zunanjimi motnjami" in je lahko od zunaj programiran le z odobritvijo njega samega.
Odocite se, da velikodusno razporedite spominske zaloge vsakemu posamicnemu razumu ñ okoli 4(stiri) milijarde trilijonov (4x1021) elektronov in vsak ima 100 Giga Bytov spominske kapacitete. Nacrtujete, da ima vsak posameznik dodeljeno edinstveno kodo, ki je potrebna za doseganje njegovega zasebnega spominskega prostora. Tukaj ne more biti "dvojnikov posamicnih razumov" v vasem Univerzumu.
Zavedate se, da boste zelo pospesili razvoj razuma posameznika, ce boste ze v naprej napolnili dodeljen spomin z nekaterimi koristnimi podatki. Lahko ga oskrbite z lahko izvedljivimi "programskimi knjiznicami" . Bolj doloceno, ta knjizica lahko vsebuje algoritem, ki nadzoruje razvoj "fizicnega telesa" od najenostavnesih sestavov atomov. Seveda naj bi najmanjsi delcek takega "fizicnega telesa" vseboval "enkratno kodo" dodeljeno vsakemu posamezniku.
Dobro oblikovana knjiznica, katere "opravila" je mozno tudi enostavno izvajati, bo v zacetni razvojni fazi, razbremenila vsakega posameznika nadzora nad banalnimi stvarmi, kot so poteki metabolizma, proizvodnja energije, imunski sistem, telesno samo-regeneracijo in podobno. Ko so razviti, lahko posamicni razum nadzira vsako opravilo v vsaki posamicni telesni celici. V nekem trenutku so sposobni spremeniti vaso "programsko knjiznico" glede na lastne osebne nagnjenosti. Edino orodje, ki je potrebno za izpolnitev take "genetske" spremembe, je njihova zavest. Ni ocitno, da bodo tako razviti posamezniki izbrali bolj lepa in funkcionalna telesa.
Zavedate se, da posledica izrecne "zasebnosti" Individualne zavesti povzroci na vseh nivojih razvoja izkusnjo izolacije in osamljenosti. Iz tega zakljucite, da izkusanje in razumevanje "osamljenosti" ni potrebno le za razvoj razuma, ampak tudi za razumevanje vas samih in motivov, ki omogocajo predstavljanje in proucevanje Univerzuma.
Zavedate se, da resnicno uzivate, ce vas razumejo. Ali se bo kdo v bodocnosti Univerzuma razvil dovolj, da bi vas razumel? Ceprav ima vsak posameznik popolno Svobodo izbire, pa seveda dejansko ni nobenega jamstva, da vas bo kdorkoli spoh poskusal razumeti. Enostavno vas lahko ignorirajo, se slabse popolnoma napacno vas razumejo ali razlagajo. Kako se pocutite?
Odlocite se, da boste do skrajnosti povecali verjetnost, da bodo posamezniki po svoji volji v bodocnosti Univerzuma izbrali hvaleznost in obcudovanje vas in vasega razuma. Zamislite si naravo, ki je tako lepa, privlacna, cudezna in sijajna, tako razumno delujoca, da bo moral vsakdo z vsaj malo razuma in obcutljivosti obcudovati stvaritev.
Planirate obstoj sijajno nacrtovane materialne realnosti in zivljenja, kot pot za razkritje vasega razuma vsakemu razumnemu opazovalcu, brez motenja njegove samostojnosti in svobode izbire3 .
Koliko posameznikov bo to opazilo in upostevalo? Eden od milijarde? Tega ne morete vedeti, saj imajo popolno svobodo misli. Popolnoma je odvisno od njih, kaj bodo izbrali za razmisljati in poceti. To vas ne bo zanimalo in se ne vtikate v njihovo samostojnost. Navsezadnje je samostojnost tista, ki je jedro Zavestnega obstoja.
Vase nacrtovanje je namenjeno dobiti najboljse od najboljsega. Zahvaljujoc samostojnosti, lahko najboljse od najboljsega izbira samo sebe. Izberejo lahko razvoj njihovega razuma in ga stalno razvijajo.
V nasprotnem primeru pa lahko tisti brezvoljni dosezejo, da se njihova sibka volja za razmisljanje ne bo odrzala in bodo nenadoma prenehali obstajati.
Vam je vsec ideja o samoizpopolnjevalnem Univerzumu, naseljenem z najboljsimi od najboljsih? Da bi se lotili cesa drugega preprosto ne nosi v sebi smisla. Lotevanje cesa drugega bi bilo preprosto zalitev za vas razum.
Kaj naprej?
Univerzum obstaja. Ali lahko katero od znacilnosti razumemo brez razumevanja namena?
V sedanjosti usmerjamo nase napore in sredstva na razlaganje "zunanjega" sveta, kakor da bi bili loceni od njega.
Pred 2000 leti je nekaj ljudi dobilo nasvet: "Kdorkoli ne pozna sebe, ne pozna nicesar. A kdor pozna sebe, je ze pridobil znanje o vednosti vesolja." "9".
Ali nebi raje pogledali v svojo NOTRANJOST? Ali ni ta nasvet nedvoumen, kje in kako iskati, da najdemo, zakaj mi in Univerzum obstajamo? Ali je KLJUC do celotnega Univerzuma vkodiran v nasi zasebni zavesti?
Koliko tisocletij bomo se potrebovali, da bomo raziskali ocitnost tega nasveta?
Imamo svobodo misli. Lahko raziscemo ali prezremo namen Univerzuma "3". Kakrsnakoli bo nasa izbira ñ smo namenjeni, da izkusimo posledice teh izbir, ceprav si jih se ne moremo niti zamisliti.
Kaj boste izbrali?
Zahvale
Hvalezen sem Konstantinu Korotkovu za navdihnjeno sodelovanje, Mariji Mielicki in Manninder Shekhonu za njihov tvorni odziv in pomoc pri popravkih tega clanka in Philipu H. Buckbaumu za njegov hiter odziv na moje poizvedovanje.
Vsa dopisovanja in zahteve po materialih naj se naslovijo na Thomasa J. Chalka:
Tom@theFreedomofChoice.com
Reference
1. Heisenberg W., Physics and Philosophy. Penguin, 1989
2. Desmarquet, M., Thiaoouba Prophecy. ISBN 0 646 3195 9, e-book edition 2000, http://www.thiaoouba.com/ebook.htm
3. Chalko, T.J., The Freedom of Choice. Scientific E. Research, Australia 2000, ISBN 0 9577882 1 5, e-book edition http://TheFreedomOfChoice.com
4. Ahn,J., Weinacht,T.C., and Bucksbaum,P.H., Quantum information storage and retrieval in Rydberg wave packets. Science, 287, 463 (2000)
5. Meyer,D.A., Kwiat,P.G, Hughes,R.J., Bucksbaum,P.H., Ahn,J., Weinacht,T.C., Does Rydberg State Manipulation Equal Quantum Computation?. Science, 289, 1431 (2000).
6. W.G.Penfield et.al., The Mystery of the Mind. Princeton University Press, 1975
7. K.Korotkov, Aura and Consciousness - new stage of scientific understanding. Federal Tech University SPIFMO, Kultura, St Petersburg 1998, ISBN 5-8334-0330-8
8. T.Chalko, Is cancer a state of mind?. Bioresonant News, Sept 1999, http://bioresonant.com/news.html
9. Matthew, The Book of Thomas. Translation from the Coptic original by M.Meyer in "Secret Teachings..." Random House, NY, 1984, ISBN 0-394-74433-0
