TOKSEMIJA - vzrok za nastanek bolezni
Objavljeno: 21.6.2007
Toksemija je zastajanje strupov v organizmu. Sama prisotnost strupov v telesu se ni toksemija, saj so strupi - toskini - normalen stranski produkt presnove. V telesu so vselej prisotni in zdravo telo jih normalni izloca. Toksemija je stanje, ko organizem osibi in ne more vec sproti izlocati strupov. Ce so vnosi oz. nastajanje strupov vecji kot njihovo izlocanje, se zadrzujejo v telesu in s tem zastrupljajo kri in tkiva.
Sprva se osibelo telo na kopicenje strupov ne odziva burno. Lotevajo se nas utrujenost, glavoboli, razdrazljivost, neprijetni telesni vonji in druge drobne nevsecnosti ( vec kot 300 je taksnih znakov ). V vsakdanjosti sodobnega zivljenja so ti simptomi tako pogosti, da jih pogosto ne zaznavamo kot znake bolezni, pac pa kot skorajda "normalne" zivljenske spremljevalce.
Kljucni vzrok za nastanek toksemije je stres, ki je trajajocja obremenitev organizma, pa naj gre za neustrezno hrano, pretiran fizicni napor, pomanjkanje fizicnega gibanja, svezega zraka, vode ... ali pa pretirane psihicne obremenitve. Toksemija se zacne, ko omagajo izlocala (ledvice, debelo crevo, pljuca, koza in tudi jetra).
Ko doseze koncentracija toksinov v organizmu kriticno raven, nastopi kriza. Telo zbere moc in zacne izlocati strupe. V vsakdanjem zivljenju pravimo temu stanju bolezen - in ga pojmujemo kot negativno stanje. V higienizmu pa je to samoozdravitveni poskus organizma, s katerim se poskusa resiti strupov. Ker so izlocala presibka, da bi opravila to delo, zacne telo izlocati strupe ( v obliki sluzi ) v tistem predelu, ki je najsibkejsi: na primer v grlu, v zelodcu, v predelu spolnih organov... Tako nastanejo najrazlicnejse bolezni (kaselj, vnetja, prehladi...), vse pa so pojavne oblike ene same bolezni - toksemije. Telesu je treba pustiti, da opravi svoje delo, le olajsati mu moramo samoozdravitveni proces, tako da olajsamo izlocanje strupov in da odpravimo temeljni vzrok toksemije (stres). Ce po prestani bolezni ne odpravimo ponovnega zastajanja strupov, se njihova koncentracija postopoma ponovno poveca in cez cas nastopi nova kriza. Moc organizma se tako zmanjsuje, njegova tolerancna meja pa zvisuje.
Dr.Tilden je locil 4 razvojne stopnje toksemije: najprej nastopi drazenje, ki preide v akutno obolenje, to v kronicno, ki se slednjic prevesi v stanje degeneracije.
Vsaka t.im. bolezen ima ta 4 stanja, pa naj gre za prvotno razdrazenost zelodca, ki se preko cira na njem in kronicnega obolenja prebavil prevesi v raka, ali pa za razdrazenost grla, ki se preko prehladov razvije v tuberkolozo ali raka na dihalih. Najbolj ociten oz. "klasicen" znak, da je organizem zazel ze ve degenerativno fazo razvoja, pa so piskavi zobje (dr.H.Shelton).
Prosti radikali in toksemija
Kaj pa so pravzaprav strupi, ki naj bi bili krivi za vse bolezni? To so v prvi vrsti prosti radikali, molekule, ki jim manjkajo elektroni. Zato so nestabilne in iscejo elektrone v svojem okolju. Antioksidanti (vitamin C, provitamin A, vitamin E...) nevtralizirajo proste radikale tako, da jim odstopijo po en elektron. Ce antioksidantov ni dovolj, prosti radikali ukradejo elektrone iz molekul celic in jih poskodujejo. Temu pravimo "oksidativni stres" (vsak odvzem elektrona je oksidacija).
Vse bolj se uveljavlja mnenje, da so prav prosti radikali povzrocitelji bolezni in (prezgodnjega) staranja.
Prosti radikali lahko prihajajo v organizem iz okolja, so pa tudi del vsakega obicajnega zivljenskega procesa. Kisik, ki omogoca izgorevanje, je v veliko svojih oblikah prosti radikal. Ko pri tem odvzame reducentu elektron, nastanejo snovi, ki povzrocajo v okolju kislo reakcijo. Tudi te so (praviloma) toksini.
Ce izlocala na zmorejo izlociti strupov, organizem odloci strupe nekje v svoji notranjosti. Spravi jih v tisti predel, kjer naredijo najmanj skode. To podrocje je sprva predvsem medcelicni prostor. Ko se ta zasiti, pa jih spravlja kamorkoli le zmore.
Patogegeni mikrobi in toksemija
Zastajanje strupov (zakisanost telesa) je pogoj tudi za razvoj patogenih mikrobov in degenerativnih procesov. Naj to pokazemo na primeru virusnih obolenj in raka, ki so danes za konvencionalno medicino se vedno tesko ozdravljive bolezni.
Virusi
Virusi se lahko razmnozujejo le v kislem celicnem okolju, torej v okolju, ki je se bolno (kislo, torej polno toksinov). Za zdravo clovekovo notranje okolje je namrec znacilno, da je rahlo bazicno (pH zdrave celice je 7,1 ... vrednosti pod 7 pomenijo kislost). Virusi torej uspesno napadejo le celice tistega, ki je se bolan - toksicen. Podobno velja tudi za druge patogene mikroorganizme, ki praviloma uspevajo v bolj kislem okolju, kot pa v zdravem clovekovem organizmu.
Zato virusi in drugi patogeni organizmi niso osnovni vir bolezni. Pred virozo je vedno toksemija. Ce odpravimo zakisanost okolja, nam ne virusi ne patogene bakterije ne morejo do zivega.
Rak
Toksicnost je tudi osnova za nastajanje raka. Poglejmo:
Sodobna medicina je jasno pokazala povezavo med nastankom raka in delovanjem naslednjih treh vrst dejavnikov kemicnih kancerogenih snovi, ionizirajocih sevanj in virusov (vzrok teh je cca 15% primerov vseh obolenj raka).
Prva dva dejavnika sta tesno povezana s prostimi radikali, ki so vir toksemije (zakisanosti organizma).
Za nastanek raka, oz. za pretvorbo viroze v raka je znacilno prav posebno stanje zaksanosti oz. bazicnosti organizma: urin je pri raku zelo kisel (pH manjsi od 5,6), kri pa zelo bazicna (pH vecji od 7,6).
Dr.Robert C.Greenberg takole pojasnjuje nastanek takega neravnovesja v organizmu: ťZelo kisel urin je znak, da je telo zelo toksicno, saj organizem pospeseno izloca presezek kislin. Cim vec je kislin, s katerimi se spoprijemajo ledvice, tem vecji je vnos alkalicnih snovi v kri. Kri postane pretirano alkalicna.
Nobelov nagrajenec dr.Otto Warburg je dokazal, da zivijo rakave celice le v okolju, v katerem primanjkuje kisika. Okolje celic je voda. Voda, ki ji primanjkuje kisika, pa je kisla, saj kislost pomeni pomanjkanje OH- ionov v vodi (ti vsebujejo kisik), glede na H+ ione. Anoksicnost, pomanjkanje kisika, je torej sopomenka za toksicnost in zakisanost.
Vidimo torej, da je tako za viroze kot za razvoj raka kriva toskicnost organizma.
Nevarnost patogenih mikrobov
Za zdrav organizem torej patogeni mikrobi res niso nevarni, saj se v njem ne morejo razmnozevati. A za tistega, ki zboli, lahko postanejo usodni. Kakor vsak ziv organizem zelijo tudi patogeni mikrobi ziveti in se razmnozevati, zato skrbijo za sebi primeren zivljenski prostor. Za svojo reprodukcijo potrebujejo kislo okolje, zato ustvarjajo toskine, s katerimi ťkisajoŤ clovekovo notranjost. Patogeni mikroorganizmi, ki se jim je uspelo naseliti v nas, nas torej zastrupljajo - se povecujejo toksemijo.
Kako se upremo patogenim mikrobom in tvorbam
Konvencionalna medicina vecinoma uporablja metodo "pobijanja sovraznikov": z izbranimi strupi (zdravili) unici napadalce. Dolga tradicija konvencionalne medicine kaze, da je vcasih tako mogoce zelo ucinkovito zaustaviti bolezen (antibiotiki, obsevanje z zarki X...). Toda to ne odpravi toksemije, nas ne ozdravi, le napad sovraznikov je odbit. Toksemija se z uporabo zdravil celo poveca, saj so zdravila toskicne snovi. Napadalci sicer omagajo, a moznosti za njihov vnovicni razvoj so se z zdravili se izboljsale. Ce po uporabi zdravil ne odpravimo tudi toksemije, se bolezen znova pojavi - ista ali pa kaksna druga. Uporaba konvencionalnih zdravil je tako vselej le "pogojna izpustitev" na svobodo, s tem pa se bolezni se ne znebimo.
Bolezen zacnemo preprecevati ali zdraviti z odpravljanjem toksemije. Ce organizmu pomagamo, da s samoozdravitvenimi mocmi zmanjsa toksicnost, bodo patogeni organizmi izgubili svojo napadalno moc.
Preprosto bodo odmrli, saj zanje v organizmu ne bo vec zivljenjskih moznosti.
Ko zdravila konvencionalne medicine odpovedo, se ni vse izgubljeno. Obstajajo ucinkovite naravne poti do zdravja.
Vir: knjiga Ko zdravila odpovedo, dr.Iztok Ostan, B.Ambrozius, A.Ostan
Vec informacij: Miró Gomsi 031 261 061,
http://www.cokolada.net , info@cokolada.net
