Biser

Biser je slovenski izraz za besedo perla (pearl …), ki označuje bisere v veliko jezikih. Beseda perla verjetno izhaja iz imena školjke perna ali pa iz latinskih besed perula (mala hruška) ali phaerula (krogla).

Biseri so naključne tvorbe, nastale pri tvorbi lamelirane biserne plasti, predvsem pri nekaterih školjkah. Nastanejo tedaj, ko v školjko zaide kako tuje telo, npr. peščeno zrno in okoli njega se začenjajo izločati tanke plasti biserovine; tako nastane kroglica, ki jo imenujemo biser, cenjena po čudovitem odboju svetlobe. Kadar so takšne kroglice nepravilno oblikovane, jih imenujemo baročni biseri. Barve biserov so lahko zelo različne, saj najdemo bele, srebrne, rožnate, sive, modre, zelene, zlate in črne. Barva bisera je odvisna od vrste mehkužca, v katerem nastaja in je predvidljiva; nikoli pa ne moremo predvideti oblike bisera. Soncu biserov ne izpostavljamo.

Bisere danes dobijo v glavnem umetno, predvsem tako, da dražeč predmet namerno vstavijo v školjke, ki jih gojijo ravno zaradi biserov, nekateri gojeni biseri pa so tudi brez jedra. Med gojenimi biseri so bolj znani:

- Akoja biseri, ki jih gojijo v jugovzhodni Japonski in na Kitajskem. V glavnem so okrogli do ovalni, debeline 2 – 10 mm, nastopajo pa v svetlo-belo-rožnatih prek nežnih krem do srebrnomodrih barvah.

- Bisere tahiti gojijo v atolih in lagunah južnega dela Tihega oceana. So bolj kapljičaste kot okrogle oblike, debeline 10 – 15 mm, črne, temno ali srebrnomodre barve.

- Južnomorske bisere gojijo v vodah severne Avstralije, na Filipinih in v Indoneziji. Ker so redki, veliki pa 10 – 20 mm, so izredno dragoceni. So okroglih in baročnih oblik, bele, zlate do srebrnomodre barve.

- Kasumiga bisere gojijo v jezeru, severovzhodno od Tokia, iz školjke, ki je križanec med japonsko in kitajsko sladkovodno biserno školjko. Barvno so ti biseri rožnati do temnovijolični.

- Keši so biseri brez jedra, nastali naključno ob vzgoji akoj ali biserov tahiti. So nepravilnih oblik, srebrno bele do antracitne barve.

- Kitajski gojeni biseri, ki so sladkovodni in brez jedra, izhajajo pa iz pritokov in kanalov Modre reke. So okrogli, ovalni, pa tudi v obliki gumbov, kapljic ali baročnih oblik, običajno beli, oranžni in rožnatovijolični.

Nahajališča:

Najlepše bisere najdemo v Perzijskem zalivu in sicer v vrsti ostrige Pinctada vulgaris.

Možnosti zamenjave:

V naravi ni naravne tvorbe, ki bi bila biserom tako podobna, da bi bila možna zamenjava. Praktično nemogoče pa je ločiti naravne bisere od gojenih, če ne gre za bisere, ki so zaradi želene prepoznavnosti namerno gojeni tako, da so njihove oblike nekoliko specifične.

Ponaredki:

Včasih ne gre za prave ponaredke, saj bisere le dodatno barvajo (kot npr. ahate) z umetnimi barvili, ali pa jih celo obsevajo. V prodaji je tudi veliko ponaredkov iz stekla in plastike. Nekatere bisere (ohridski biser) pa izdelujejo iz ribjih lusk.

Tradicionalna uporaba:

Po neki legendi se rodi biser z bliskom ali s padcem kaplje rose v školjko. Simbolika bisera je zelo pestra; pri starih Grkih je simboliziral ljubezen, v srednjeveški Evropi so menili, da biser naredi človeka poduhovljenega in je bil simbol angelske popolnosti. V Chevalier – Gheerbrantovem Slovarju simbolov, lahko preberemo: »Seksualna simbolika školjke daje biseru vse tiste moči, ki jih zajema; zaradi podobnosti s fetusom ima biser lastnosti spočenjanja in rojevanja. Iz trojne simbolike – Luna – voda – ženska – izhajajo vse čarobne lastnosti bisera: zdravilne, ginekološke, pogrebne.«

Biser simbolizira tudi znanost srca. Kdor si pridobi tak dragoceni biser, ga ne sme vreči svinjam; znanja ne izročajmo nepremišljeno tistim, ki ga niso vredni.

V indijski tradiciji so z biseri zdravili zlatenico, zaustavljali krvavitve in si z njim pomagali pri zastrupitvah, v Evropi so z njimi zdravili padavico, na Orientu pa so verjeli, da v grob položeni biser obnovi mrliča, saj ga vključi v kozmični ritem, ki je sam po sebi cikličen, saj v skladu z luninimi menami predstavlja rojstvo, življenje, smrt in preporod.

Še ena zanimiva legenda iz starega Egipta:

Egiptovska kraljica Kleopatra je stavila z Rimljanom Markom Antonijem, da lahko pripravi jed, ki bo vredna šestdeset milijonov sestercev (danes bi bilo to verjetno dobrih šest milijonov dolarjev). Služabnik ji je prinesel kozarec zelo močnega kisa, v katerem je raztopila enega od svojih izjemno velikih biserov. Ko se je biser raztopil, je tekočino razredčila z vodo, jo popila in tako dobila stavo.

Uporaba danes:

Vibracija bisera nas sprošča in sproti mehča dražljaje iz okolice in naš odziv nanje. Na površino izvabi naše najbolj skrite želje in nevidno ustvarja okoliščine, ob katerih jih lažje realiziramo. Poleg tega je nosilec vseh vibracij, ki so značilne za tipične kamne elementa vode, zaradi kemijske sestave pa koristi tudi zobni sklenini, kostem in krepi spomin. Zelo ugodno biseri vplivajo tudi na rast rastlin. Danes je biser simbol lepote in neminljivosti.

Astrološke povezave:

Klasični astrologi so jih povezovali z mesecem, torej z astrološkim znamenjem raka. Ob upoštevanju ascendenta simnbolizirajo energije, ki jih najdemo pri ljudeh, rojenih v kombinaciji rak/rak, vendar pa zanje nošenje biserov ni priporočljivo, saj so preveč podvrženi čustvenim stresom, ki bi jih lahko biseri celo potencirali. Energijsko so zato primernejši za ljudi, s poudarjenimi značilnostmi elementa zemlja, katere naredijo nekoliko bolj čustvene.